Pojdi na vsebino

Kanton Uri

Uri
Kanton Švice
Grb kantona Uri
Grb kantona Uri
Položaj kantona Uri v Švici
Položaj kantona Uri v Švici
Glavno mesto Altdorf
Površina 1076,53 km² (11. od 26)
Prebivalstvo (31. dec. 2022)
Skupno 37.317 (25. od 26)
Gostota 35/km²
Priključitev 1291
Okrajšava UR
Jeziki nemščina
Najvišji vrh 3630 m: Dammastock
Najnižja točka 434 m: Vierwaldstadtsko jezero
Izvršnost Regierungsrat (7)
Zakonodaja Landrat (64)
Občine 19 občin
Okraji ni delitve na okraje

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov. Prevladujoči jezik v kantonu Uri je nemščina. Upravno središče je Altdorf.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kanton leži v srednji Švici in pokriva področje doline reke Reuss med Vierwaldstadtskim jezerom[1] in prelazom Gotthard. Skupna površina kantona je 1077 km². Na vzhodu meji na kanton Graubünden, na jugu na Ticino, na jugovzhodu na Valais, na zahodu na Kanton Bern, Nidwalden, na severu Schwyz in na severovzhodu Glarus.

Najvišja točka je 3630 m visok Dammastock.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Uri se prvič omenja leta 732, ko pripade opatiji Reichenau.

Leta 1291 sklene s kantonoma Schwyz in Unterwalden »zvezo prisege« proti Habsburžanom, ki postane temelj bodoče Švicarske konfederacije. Leta 1386 sodeluje v zmagi nad Avstrijci v bitki pri Sempachu. V obdobju Helvetske republike postane Uri del kantona Waldstätten. Leta 1803 si ponovno pridobi neodvisnost. Leta 1841 se vsled liberalnih reform združi s katoliškimi kantoni v tako imenovani Sonderbund. Sledi enomesečna državljanska vojna, ki se konča z zmago liberalcev in ukinitvijo Sonderbunda.

Viri in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Drago Kladnik in drugi, Slovenski eksonimi, ISBN 978-961-254-412-6

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]