Papers by Alenka Šivic-Dular
Slavistična prepletanja 3
Jedro članka predstavlja obravnava t. i. kategorialne analogije, ki temelji na gradivu slovanskeg... more Jedro članka predstavlja obravnava t. i. kategorialne analogije, ki temelji na gradivu slovanskega glagola in izhaja iz nedoločniške klasifikacije glagola. Na podlagi slovanskih parnih glagolskih dvojnic (tj. variantnih dvojnic), ki se v svojih leksičnih in gramatičnih pomenih prekrivajo, se ugotavlja, da so nastale s prehodom (preskokom) iz nižje glagolske vrste v višjo, izofunkcijsko (tj. iz I. vrste → II. in/ali III. vrsto; iz II. vrste → III. vrsto). Sodeč po smeri poteka je najverjetnejši vzrok analogne spremembe različna produktivnost glagolskih oblik po vrstah, tj. nižja produktivnost izhodiščnih dvojnic in višja produktivnost ciljnih dvojnic. Pri morfološkem prestrukturiranju (tj. prehodu med glagolskimi vrstami) ciljna dvojnica prevzame tudi prozodične in morfološke lastnosti ciljne glagolske vrste.
Jezikoslovni zapiski, 2015
Jezikoslovni zapiski, 2015
Prispevek je poročilo o 13. mednarodnem slavističnem kongresu, kije potekal od 15. do 21.avgusta ... more Prispevek je poročilo o 13. mednarodnem slavističnem kongresu, kije potekal od 15. do 21.avgusta 2003 v Ljubljani. Na kongresu, kije bil velik kulturni dogodek in katerega organizacija je bila zelo zahtevna, se je zbralo doslej v Sloveniji največ slavistov z vsega sveta.
Slavistična Revija, 2017
Z zahvalo organizatorjem za prisrčni sprejem je sejo začel predsednik MSK Boško Suvajdžić, nato p... more Z zahvalo organizatorjem za prisrčni sprejem je sejo začel predsednik MSK Boško Suvajdžić, nato pa o smrti danskega predstavnika v MSK Jensa Norgard-Sorensena in častnega člana MSK Slobodana Ž. Markovića obvestil prisotne in jih pozval, da z minuto molka počastijo njun spomin. V imenu organizatorja je zasedanje mednarodnega slavističnega komiteja pozdravil prof. Constantin Geambasu, predsednik Romunskega slavističnega komiteja in predsednik Društva slavistov Romunije. Po pozdravu novih članov MSK, Wima Coudenysa iz Belgije (namesto F. Thomsona) in Piotra Fasta s Poljskega (namesto M. Korytkowske) in na zasedanju tega mandata prvič prisotnih Ataola Behramoğluja iz Turčije in Jana Ivarja Bjørnflatena z Norveškega, je B. Suvajdžić predstavil dnevni red zasedanja in poprosil za njegovo morebitno dopolnitev in potrditev. Predloženi dnevni red, ki je bil soglasno sprejet, vsebuje naslednje točke: Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_18.pdf | DOST. 24/02/22 15.31 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_18.pdf | DOST. 24/02/22 15.31
The article tends to present a group of Slovene and Croatian lexemes that denote all kinds of roa... more The article tends to present a group of Slovene and Croatian lexemes that denote all kinds of roads, ways, paths, cart-tracks etc., and to some extent even specific parts of them, such as a wade, a rise in the road, a passing etc All of the lexemes included in this article that represent Common Slavic lexical heritage in the two South Slavic languages have developed on the basis of the following nineteen Common Slavic lexemes *pǫtь, *cěsta, *stьʒa, *stь/ъgna, *ulica, *-gonъ (*gona), *pěsь, *pьrtь, *sǫtъka/*sǫtъ, *gazъ/gazь, *gatь, *kolnьcь,*lazъ, *xodьn(*xoditi), *kolo (*kolo-vozъ, kolьnikъ, *kolo-sěkъ, *kolo-tecina [kolějь, kolěja, kolějina]), *sani, *slědъ, *torъ/*tirъ/tьrvъ. Special attention is paid to both derivation of the meaning and onymization of the lexemes in question. Kljucne rijeci: onomastika, leksikologija, arelana lingvistika
Jezikoslovni zapiski, 2015
V razpravi je sistematsko in izčrpno (z zgledi in bibliografijo) obravnavana zgodovina onomastike... more V razpravi je sistematsko in izčrpno (z zgledi in bibliografijo) obravnavana zgodovina onomastike v Sloveniji, in sicer v poglavjih Imenski korpusi, Jezikovna obravnava lastnih imen, Institucionalni položaj onomastike, Status onomastike v razmerju do drugih panog, Najpomembnejši dosežki Slovenije, Biogrami najvidnejših znanstvenikov (Franc Miklošič, Luka Pintar, Fran Ramovš, France Bezlaj), Ono-mastične teorije, ki so v Sloveniji najbolj uveljavljene, Uporabljene tipologije lastnih imen, Uporabljane raziskovalne metode in njihova evolucija, Razmerje med metodami v Sloveniji in teoretičnimi dosežki svetovne onomastike, Enotnost onomastične terminologije, Razmerje do mednarodne terminologije iz leta 1983, Stanje raziskav - splošno, Stanje raziskovalne baze, Slovarji in monografije.
Jezikoslovni zapiski, Aug 4, 2015
Jezikoslovni zapiski, Aug 12, 2015
Jezikoslovni zapiski, Jul 23, 2015
Uploads
Papers by Alenka Šivic-Dular