Bog ohrani, Bog obvarji
Bog ohrani, Bog obvari (nemško Gott erhalte, Gott beschütze, češko Zachovej nám Hospodine, hrvaško Bože živi, Bože štiti, madžarsko Tartsa Isten, óvja Isten, poljsko Boże wspieraj, Boże ochroń, banatskoromunsko: Doamne sânte, intaresce, romunsko Doamne Ține și Protege, italijansko Serbi Dio l'austriaco regno), znana tudi kot Slovencev narodna pesem,[3] Ljudska himna[4] ali Cesarska pesem[5] je bila uradna himna Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.
slovensko: Bog ohrani, Bog obvari | |
---|---|
himna Avstrijskega cesarstva himna Avstro-Ogrske | |
Besedilo | Nemška različica: Lorenz Leopold Haschka (1797) Johann Gabriel Seidl (1854) Slovenska različica: Valentin Vodnik (1797) Anton Martin Slomšek (1848) Lovro Toman[1] ali Luka Jeran[2] (1855) |
Glasba | Jožef Haydn |
Sprejeta | 1797 |
Opuščena | 1918 |
Naslednica | »Himna SHS« (Kraljevina SHS) »Deutschösterreich, du herrliches Land« (Nemška Avstrija) »Himnusz« (Ogrska/Madžarska) »Kde domov můj?« in »Nad Tatrou sa blýska« (Češkoslovaška) »Mazurka Dombrowskega« (Poljska) »Šče ne vmerla Ukrajini« (Zahodna ukrajinska ljudska republika) »Trăiască Regele« (Romunija) »Marcia Reale« (Italija) |
Zvočni vzorec | |
Haydn: Bog ohrani, Bog obvarji |
Nastanek in različice
urediBesedilo je napisal avstrijski pesnik Lorenz Leopold Haschka (1749–1827), melodijo pa Joseph Haydn (1732-1809), prvič je bila izvedena 12. februarja 1797 za rojstni dan cesarja Franca II. (1768–1835). Besedilo se je z menjavami cesarjev nekoliko spreminjalo, melodija pa je bila kasneje uporabljena tudi za druge namene, med drugim tudi za aktualno nemško himno.
Skozi zgodovino je obstajalo in bilo uporabljenih več verzij himne. Melodija je ostajala ves čas enaka, tekst se je pa spreminjal z vzponi novih vladarjev habsburške vladarske rodbine. Prvotna verzija je nastala med vladavino Franca II. (1804 - 1835), spremenjene pa v času vladanja Ferdinanda I. (1835 - 1848) in Franca Jožefa I. (1848 - 1916); med vladavino Karla I. (1916 - 1918) je bila v uporabi različica iz časa Franca Jožefa I. Ko je leta 1918 razpadla Avstro-Ogrska pesem izgubila status državne himne. 1920 je melodija postala uradna himna Weimarske republike.
Besedilo himne
urediBesedilo v času Franca I.
uredi1. Gott erhalte Franz, den Kaiser, |
1. Bog obvari cesar Franca, |
Besedilo v času Ferdinanda I.
uredi1. Gott erhalte unsern Kaiser, |
1. Blagor našemu cesarju, |
Besedilo v času Franca Jožefa I.
uredi1. Gott erhalte unsern Kaiser |
3. Mach uns einig, Herr der Welten, |
Besedilo v času Franca Jožefa I. in Karla I.
uredi
1. kiticauredi | |
|
|
2. kiticauredi | |
|
|
3. kiticauredi | |
|
|
4. kiticauredi | |
|
|
5. kiticauredi | |
|
|
Sklici
uredi- ↑ https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VHTMXCLD/2f96baa9-228b-44c7-86c2-c43a7c0056ea/PDF
- ↑ https://www.celje.info/kultura/220-let-od-rojstva-avtorja-besedila-avstrijske-himne-ki-je-desetletje-deloval-v-celju/
- ↑ »Slovenska gerlica 1«. dlib.si. 17. april 2013. Pridobljeno 26. julija 2024.
- ↑ Antolčič, Gregor (2023). »FRANC JOŽEF – IZ TRADICIJE DO MODERNE« (PDF). Pridobljeno 26. julija 2024.
- ↑ »Cesarska pesem«. dlib.si. 16. december 2011. Pridobljeno 26. julija 2024.