Enlil-nadin-apli
Enlil-nādin-apli, "Enlil (je) dajalec dediča", je bil peti kralj Druge isinske in Četrte babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1099–1096 pr. n. št. Bil je sin in naslednik kralja Nabu-kudurri-usurja,[n 2] bolj znanega kot Nebukadnezar I. V uporu, ki ga je vodil njegov stric Marduk-nadin-ahhe, je bil odstavljen.
| Enlil-nādin-apli | |
|---|---|
| Kralj Babilona | |
 | |
| Vladanje | okoli 1099–1096 pr. n. št.[a] |
| Predhodnik | Nabû-kudurrī-uṣur |
| Naslednik | Marduk-nādin-aḫḫē |
| Rojstvo | 12. stoletje pr. n. št. |
| Smrt | 11. stoletje pr. n. št. |
| Rodbina | Druga isinska dinastija |
Življenje
uredi
O njegovem kratkem vladanju priča nekaj sodobnih artefaktov. Njegovo ime in vladarski naslov sta napisana na bodalu iz lorestanskega brona. Na kudurruju[n 3] je zapisan izid preiskave o lastništvu majhne parcele, ki jo je zahtevalo tempeljsko posestvo, in jo je sprožil kralj v četrtem letu svojega vladanja. Ekarra-ekiša in Eanna-šuma-iddina, guvernerja Bit-Sin-magirja in Pomorja sta bila obtožena v preiskavi, ki je ugodila tožbi na podlagi dejanj kralja Gulkišarja, ki je "za Nanse, svojo božansko gospodarico, potegnil mejo zemlje." V zapisu je morda najstarejša navedba velike časovne razlike, saj pravi, da je od vladanja Gulkišarja, šestega kralja Pomorja, do vladanja Enlil-nadin-aplijevega očeta Nebukadnezarja I. minilo 696 let.[2]
Iz tega obdobja naj bi bil tudi nedatiran Gula-erešev kudurru (na sliki),[n 1] ker je na njem upodobljen isti guverner Pomorja Eanna-šuma-iddina, ki je tokrat podelil 5 kurov zemlje svojemu služabniku.[3] Zapis je omembe vreden zaradi obilja kletev:
- "…naj ga Anu, Enlil, Ea in Ninmah, veliki bogovi, prekolnejo s hudobnim prekletstvom, ki se ga ni mogoče znebiti, naj mu raztrgajo drobovje in iztrgajo njegovo seme! Naj greh, veliki gospod, z gobavostjo kakor z oblačilom obleče njegovo telo, da bo lahko prebival ob zidu svojega mesta!..."[4]
- — Gula-erešev kudurru, kolona 2, vrstice 23 do 25, kolona 3, vrstice 1 to 5.
Walkerjeva Kronika pripoveduje o njegovi kampanji proti Asiriji (Assur) in njegovem kasnejšem strmoglavljenju:
- "Enlil-nādin-apli, sin Nabû-kudurrī-uṣurja, je odkorakal v Assur, da bi (ga) osvojil. [Marduk-nādin-aḫḫē, brat N]abû-kudurrī-uṣurja, in plemiči so se mu uprli. Ko se je Enlil-nādin-apli vrnil v svojo deželo in svoje mesto, so ga ubili z m[ečem]."[5]
Napisi
urediOpomba
uredi- ↑ Starejše študije so predvidevale, da je Marduk-kabit-ahhešu, ustanovitelj Druge isinske dinastije, prvih nekaj let vladal sočasno z zadnjim kasitskim kraljem. Nedavne raziskave (Beaulieu, 2018) so pokazale, da ni bilo tako. Enlil-nadin-aplijevo vladanje, ki je bilo v preteklosti datirano v leta okoli 1103–1100 pr. n. št., je po Beaulieujevem revidiranem datiranju prestavljeno v leta 1099–1096 pr. n. št.[1]
Sklici
uredi- ↑ Beaulieu, Paul-Alain (2018). A History of Babylon, 2200 BC - AD 75. Pondicherry: Wiley. str. 154–155. ISBN 978-1405188999.
- ↑ Odette Boivin (2016). »15) On the origin of the goddess Ištar-of-the-Sealand, Ayyabītu«. Nouvelles Assyriologiques Brèves et Utilitaires (NABU) (1 (Mars)): 25.
- ↑ J. A. Brinkman (1968). A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C. Analecta Orientalia. str. 118.
- ↑ L. W. King (1912). Babylonian boundary-stones and memorial tablets in the British Museum. London: British Museum. str. 78.
- ↑ C.B.F. Walker (Maj 1982). »Babylonian Chronicle 25: A Chronicle of the Kassite and Isin II Dynasties«. V G. van Driel (ur.). Assyriological Studies presented to F. R. Kraus on the occasion of his 70th birthday. Netherlands Institute for the Near East. str. 402.
Enlil-nadin-apli Četrta babilonska dinastija Rojen: ni znano Umrl: 1099 pr. n. št.
(Druga isinska dinastija) | ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Nabu-kudurri-ušur I. |
Kralj Babilona okoli 1099—1096 pr. n. št. |
Naslednik: Marduk-nadin-ahhe |