Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih. Pokriva velike in male možgane in se deli v levo in desno poloblo. Ima ključno vlogo pri pomnennju, pozornosti, zaznavnem zavedanju, mišljenju, govoru in zavesti. Sestoji iz do šestih vodoravnih plasti, od katerih ima z vidika nevronov in povezljivosti vsaka drugačno sestavo. Debela je od 2 do 4 milimetrov.[1]

Možganska skorja
Možganska skorja je zunanja plast,
prikazana s temnovijolično barvo.
Po Golgiju barvani nevroni v skorji
Podrobnosti
DelTelencefalon
Identifikatorji
LatinskoCortex cerebri
MeSHD002540
NeuroNames39
NeuroLex IDbirnlex_1494
TAA14.1.09.003
A14.1.09.301
FMA61830
Anatomska terminologija

V konserviranih možganih ima skorja sivo barvo, zato jo imenujemo tudi »siva substanca«. V nasprotju s sivo substanco, ki jo tvorijo nevroni in njihova nemielinizirana vlakna, tvorijo belo substanco pod njo predvsem mielinizirani nevriti, ki med seboj povezujejo nevrone v različnih delih skorje in nevrone v drugih delih osrednjega živčevja.

Površina možganske skorje je pri velikih sesalcih zvita; tako sta v brazdah, imenovanih »sulkusi«, skriti tudi dve tretjini skorje človeških možganov. Filogenetsko najpoznejši del možganske skorje, neokorteks (tudi izokorteks) je diferenciran v šest vodoravnih plasti. Starejši del skorje, hipokampus (tudi arhikorteks), ima največ tri celične plasti, in se deli v podpolja. Nevroni v različnih plasteh se navpično povezujejo v drobna mrežja, imenovana kortikalni stebrički. Različna neokortikalna arhitektonska polja (Brodmanove aree) se medsebojno razlikujejo v debelini plasti, prevladujočem celičnem tipu in v drugih vidikih, npr. nevrokemičnih označevalcih.

Sklici

uredi
  1. Kandel, Eric R.; Schwartz, James H.; Jessell, Thomas M. (2000). Principles of Neural Science Fourth Edition. United State of America: McGraw-Hill. str. 324. ISBN 0-8385-7701-6.