Oplotnica
Oplotnica, nemško nekdaj Oplotnitz, je naselje s skoraj 1.500 prebivalci na jugovzhodnem obrobju Pohorja, ob cesti Slovenske Konjice–Lukanja–Lovrenc na Pohorju in potoku Oplotni(šči)ci ter središče istoimenske občine Oplotnica.
Oplotnica | ||
|---|---|---|
 | ||
| ||
  Oplotnica Geografska lega v Sloveniji | ||
| Koordinati: 46°23′14″N 15°26′45″E / 46.38722°N 15.44583°E | ||
| Država |  Slovenija | |
| Statistična regija | Podravska | |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska | |
| Občina | Oplotnica | |
| Površina | ||
| • Skupno | 3,6 km2 | |
| Nadm. višina | 379 m | |
| Prebivalstvo (2024)[1] | ||
| • Skupno | 1.441 | |
| • Gostota | 400 preb./km2 | |
| Časovni pas | UTC+1 | |
| • Poletni | UTC+2 | |
| Poštna številka | 2317 Oplotnica | |
| Zemljevidi | ||
Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu potoka Oplotniščice iz pohorske tesni (Oplotniškega vintgarja) na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti Čadramu, Slovenski Bistrici in Slovenskim Konjicam.[2] Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja (vinogradništvo, sadjarstvo) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les.
Zgodovina
urediNaselbina s tem imenom se v pisnih virih prvič omenja leta 1182, ko je štajerski vojvoda Otokar IV. podaril žičkemu samostanu kmetijo v Oplotnici. Iz 11. stoletja naj bi izvirala tudi prvotna graščina. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar Jožef II. v okviru jožefinskih reform z dekretom ukinil samostan, šele kasneje se je Oplotnica razvila v večje naselje s podeželjskim značajem.
Graščina v Oplotnici
uredi
V središču naselja, na desnem bregu Oplotniščice, stoji enonadstropno grajsko poslopje, ki so mu sedanjo podobo dali kartuzijani, na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.[3]
Etimologija
urediKrajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) Oplotniščica prek tam nepotrjenega krajevnega imena Oplot, narejenega iz občnega imena oplòt v pomenu plot, ograja. Beseda, ki je tvorjena iz plotь v pomenu plot je imenska osnova tudi pri drugi Slovanih; npr. češka krajevna imena Oplot, Oploty, Oplotno. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 mansum unum Zoploniz ... pertotam aquam, que Plotonitz dicitur ..., leta 1206 Oplotnitz, 1213 Opplotnitz, 1235 Oploz in 1302 Oplotnitz.[4]
Gospodarske dejavnosti
uredi
Pogonsko moč Oplotniščice, ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale fužine, kovačnice, žage in mlini. Glažuta kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po drugi svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije.
Znane osebnosti
uredi- Oswald Hafenrichter (1899–1973), filmski montažer
- Franček Brglez (1922–1997), slovenski velemojster dopisnega šaha
- Tine Lesjak (1957–2019), skladatelj
Sklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Ivanič, Martin, ur. (2011). Slovenika. Mladinska knjiga. str. 948. COBISS 257461504.
- ↑ »Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica«. Ur.l. RS. Št. 21/92-1091. 1992.
- ↑ Snoj, Marko (2009).Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Viri
uredi- Šerbelj, Ferdo, drugi avtorji Zbornik občine Slovenska Bistrica (zv.2), Slovenska Bistrica, Skupščina občine, Kulturna skupnost, 1990 (COBISS) ISBN 978 961 91537 4 1
- Slatinek, Damjan Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes, Maribor 2001. (COBISS)
- Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Ivanič, Martin Slovenika, Ljubljana 2011: Mladinska knjiga (COBISS)
Glej tudi
uredi
