Vojna napoved

dejanje, s katerim ena država napove vojno stanje drugi državi

Vojna napoved je formalno dejanje, s katerim ena država napove obstoječo ali bližajočo se vojno dejavnost proti drugi državi. Vojna napoved se ponavadi napove z javnim govorom ali podpisom dokumenta, ki razglasi vojno stanje med dvema ali več državami.   

Ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt med podpisovanjem dokumenta 11. decembra 1941, s čimer je napovedal vojno nacistični Nemčiji.

Zakonitost tega, kdo lahko napove vojno, se razlikuje med državami in oblikami vlade. V mnogih državah velja pravilo, da lahko vojno drugi državi napove predsednik vlade. V drugih primerih lahko vojno napove podpisnik pisma ali tajna operacija, ki odobri vojni podobna dejanja zasebnikov ali plačancev. Uradni mednarodni protokol za napoved vojne je bil opredeljen v Haaški konvenciji (III) leta 1907 o napovedi vojnega stanja.  

Od leta 1945 so zaradi ustanovitve mednarodnega prava, kot je Ustanovna listina Združenih narodov, ki prepoveduje grožnjo in uporabo sile v mednarodnih konfliktih, vojne napovedi v mednarodnih odnosih večinoma neuporabne in zastarele,[1] čeprav so takšna dejanja morda pomembna v notranjem pravu sprtih držav. Varnostni svet ZN lahko na podlagi pooblastil, podeljenih v 24. in 25. členu ter 3. poglavju Listine dovoli kolektivne ukrepe za ohranjanje ali uveljavljanje mednarodnega miru in varnosti. V 51. členu Ustanovne listine Združenih narodov je tudi navedeno: »Nič v tej listini ne škoduje neločljivi pravici do individualne ali kolektivne samoobrambe, če pride do oboroženega napada na državo.«[2]

Nekaj ​​držav je od takrat uradno napovedalo vojno drugi državi.[3][4] Poleg tega lahko nedržavne ali teroristične organizacije trdijo, da napovedujejo vojno kadar sodelujejo v nasilnih dejanjih.[5] Te izjave morda nimajo pravnega statusa same po sebi, lahko pa vseeno delujejo kot poziv k uporabi orožja za podpornike teh organizacij.

Sklici

uredi
  1. »Waging war: Parliament's role and responsibility« (PDF). House of Lords. 27. julij 2006. Pridobljeno 21. aprila 2008. Developments in international law since 1945, notably the United Nations (UN) Charter, including its prohibition on the threat or use of force in international relations, may well have made the declaration of war redundant as a formal international legal instrument (unlawful recourse to force does not sit happily with an idea of legal equality).
  2. »Charter of the United Nations«. Wikisource. Pridobljeno 1. aprila 2019.
  3. Irajpanah, Katherine; Schultz, Kenneth A. (2021). »Off the Menu: Post-1945 Norms and the End of War Declarations«. Security Studies. 30 (4): 485–516. doi:10.1080/09636412.2021.1979842. ISSN 0963-6412. S2CID 239546101.
  4. Fazal, Tanisha M. (2012). »Why States No Longer Declare War«. Security Studies. 21 (4): 557–593. doi:10.1080/09636412.2012.734227. ISSN 0963-6412. S2CID 143983917.
  5. »Basque raid 'declaration of war'«. BBC News. 6. oktober 2007. Pridobljeno 21. aprila 2008.

Glej tudi

uredi