Pojdi na vsebino

Adolphe Sax: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
slog
TadejM (pogovor | prispevki)
 
(41 vmesnih redakcij 23 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|caption=''Adolphe Sax, izumitelj saksofona''}}
'''(Antoine-Joseph) Adolphe Sax''' [''adólf saks''], [[Belgijci|belgijski]] [[izumitelj]] [[glasbilo|glasbenih instrumentov]] * [[6. november]] [[1814]], [[Dinant]], [[Belgija]], † [[4. februar]] [[1894]], [[Pariz]].
'''(Antoine-Joseph) Adolphe Sax''' [''adólf saks''], [[Belgijci|belgijski]] [[izumitelj]] [[glasbilo|glasbenih instrumentov]] * [[6. november]] [[1814]], [[Dinant]], [[Belgija]], † [[4. februar]] [[1894]], [[Pariz]].

{{bioslika|islike=Adolphe Sax.jpg|opis=''Adolphe Sax''|napis=''Adolphe Sax, izumitelj saksofona''}}
Tako kot njegov oče, [[Charles-Joseph Sax]], je bil tudi Adolphe izdelovalec [[glasbilo|glasbil]]. S to obrtjo se je začel ukvarjati v mladosti in pri petnajstih že sodeloval na tekmovanju izdelovalcev instrumentov. Hkrati pa je študiral tudi [[flavta|flavto]] in [[klarinet]] na ''Kraljevi pevski šoli'' v [[Bruselj|Bruslju]].
Tako kot njegov oče, [[Charles-Joseph Sax]], je bil tudi Adolphe izdelovalec [[glasbilo|glasbil]]. S to obrtjo se je začel ukvarjati v mladosti in pri petnajstih že sodeloval na tekmovanju izdelovalcev instrumentov. Hkrati pa je študiral tudi [[flavta|flavto]] in [[klarinet]] na ''Kraljevi pevski šoli'' v [[Bruselj|Bruslju]].


Medtem ko je njegov oče izdeloval konvencionalna glasbila, da je lahko prehranil družino, je Adolphe pričel z akustičnimi raziskavami in z oblikovanjem novih inštrumentov, pri dvajsetih pa je svoj izdelek prvič [[patent]]iral. Šlo je za izboljšavo [[basovski klarinet|basovskega klarineta]].
Medtem ko je njegov oče izdeloval konvencionalna glasbila, da je lahko prehranil družino, je Adolphe pričel z akustičnimi raziskavami in z oblikovanjem novih inštrumentov, pri dvajsetih pa je svoj izdelek prvič [[patent]]iral. Šlo je za izboljšavo [[basovski klarinet|basovskega klarineta]].
[[Slika:Bankovec-Adolphe Sax.jpg|thumb|202px|Bankovec za 200 belgijskih frankov]]
[[Slika:BEL-200f-anv.jpg|thumb|202px|Bankovec za 200 belgijskih frankov]]
Leta [[1841]] se je preselil v Pariz, kjer je skonstruiral mnogo instrumentov in jih poimenoval po sebi, poleg razvpitega [[saksofon]]a še [[sakshorn]] (ali saksofonski rog), [[sakstrobenta|sakstrobento]] itd. Leta [[1840]] skonstruirani saksofon je bil zaradi svoje značilne barve [[zvok]]a kmalu uporabljen v [[glasbeno-instrumentalna zasedba|glasbenih zasedbah]]. Eden prvih [[skladatelj]]ev, ki ga je vključil v svojo [[partitura|partituro]], je bil [[Hector Berlioz]] ([[1842]]). Instrument je bil patentiran šele, ko so bile skonstruirane tudi vse njegove različice glede na obseg tonskih višin, ki jih je lahko proizvajal.
Leta 1841 se je preselil v Pariz, kjer je skonstruiral mnogo instrumentov in jih poimenoval po sebi, poleg razvpitega [[saksofon]]a še [[sakshorn]] (ali saksofonski rog), [[sakstrobenta|sakstrobento]] itd. Leta 1840 skonstruirani saksofon je bil zaradi svoje značilne barve [[zvok]]a kmalu uporabljen v [[glasbeno-instrumentalna zasedba|glasbenih zasedbah]]. Eden prvih [[skladatelj]]ev, ki ga je vključil v svojo [[partitura|partituro]], je bil [[Hector Berlioz]] (1842). Instrument je bil patentiran šele, ko so bile skonstruirane tudi vse njegove različice glede na obseg tonskih višin, ki jih je lahko proizvajal.


Med skladatelji resne glasbe, ki so prvi uporabljali ta instrument v svojih skladbah so predvsem [[Francozi|francozi]]: [[Maurice Ravel]] (v orkestraciji skladbe »Slike z razstave«, [[Mussorgski|Modesta Mussorgskega]]), [[Jules Massenet]], [[Georges Bizet]], [[Camille Saint-Saëns]] in drugi.
Med skladatelji resne glasbe, ki so prvi uporabljali ta instrument v svojih skladbah so predvsem [[Francozi|francozi]]: [[Maurice Ravel]] (v orkestraciji skladbe »Slike z razstave«, [[Mussorgski|Modesta Mussorgskega]]), [[Jules Massenet]], [[Georges Bizet]], [[Camille Saint-Saëns]] in drugi.


Priljubljenost instrumentov iz družine saksofonov ga je naredila slavnega, vendar pa so mu konkurenčni izdelovalci glasbil dolgo časa očitali nelegitimnost patenta, in mu s tem povzročili nemalo finančnih težav. Leta [[1856]] in [[1873]] je njegovo podjetje zaradi tega bankrotiralo, morda pa so razprtije vplivale tudi na njegovo zdravje. Med leti [[1853]] in [[1858]] je imel [[rak (bolezen)|raka]] na [[ustnica|ustnici]], vendar je popolnoma okreval.
Priljubljenost instrumentov iz družine saksofonov ga je naredila slavnega, vendar pa so mu konkurenčni izdelovalci glasbil dolgo časa očitali nelegitimnost patenta, in mu s tem povzročili nemalo finančnih težav. Leta 1856 in 1873 je njegovo podjetje zaradi tega bankrotiralo, morda pa so razprtije vplivale tudi na njegovo zdravje. Med letoma 1853 in 1858 je imel [[rak (bolezen)|raka]] na [[ustnica|ustnici]], vendar je popolnoma okreval.


== Literatura ==
== Literatura ==
* ''Adolphe Sax'', Malou Haine, Editions Université Bruxelles, Bruxelles, 1980
* ''Adolphe Sax'', Malou Haine, Editions Université Bruxelles, Bruxelles, 1980
* ''Sax, Mule & Co'', Jean-Pierre Thiollet, H & D, Paris, 2004 ISBN [[2-914-266-03-0]]
* ''Sax, Mule & Co'', Jean-Pierre Thiollet, H & D, Paris, 2004 ISBN [[2-914-266-03-0]]

== Sklici ==
{{sklici}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 19: Vrstica 23:
*[[seznam belgijskih izumiteljev]]
*[[seznam belgijskih izumiteljev]]


==Zunanje povezave==
[[Kategorija:Rojeni leta 1814|Sax, Adolphe]]
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Adolphe Sax}}
[[Kategorija:Umrli leta 1894|Sax, Adolphe]]
[[Kategorija:Belgijski glasbeniki|Sax, Adolphe]]
[[Kategorija:Belgijski izumitelji|Sax, Adolphe]]
[[Kategorija:Prostozidarji|Sax, Adolphe]]


{{musician-stub}}
[[bg:Адолф Сакс]]
{{normativna kontrola}}
[[de:Adolphe Sax]]
{{DEFAULTSORT:Sax, Adolphe}}
[[en:Adolphe Sax]]
[[Kategorija:Belgijski glasbeniki]]
[[fi:Adolphe Sax]]
[[Kategorija:Belgijski izumitelji]]
[[fr:Adolphe Sax]]
[[Kategorija:Belgijski prostozidarji]]
[[gl:Adolphe Sax]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Montmartre]]
[[it:Adolphe Sax]]
[[ja:アドルフ・サックス]]
[[ko:아돌프 삭스]]
[[nl:Adolphe Sax]]
[[nn:Adolphe Sax]]
[[no:Adolphe Sax]]
[[pl:Adolphe Sax]]
[[pt:Adolphe Sax]]
[[simple:Adolphe Sax]]
[[sv:Adolphe Sax]]

Trenutna redakcija s časom 02:29, 28. junij 2023

Adolphe Sax
Portret
Adolphe Sax, izumitelj saksofona
Rojstvo6. november 1814({{padleft:1814|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2][…]
Dinant[d], Namur[d]
Smrt7. februar 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[4][5] (79 let)
9. pariško okrožje[d]
Državljanstvo Kraljevina Združene Nizozemske
 Belgija
 Francija
Poklicizdelovalec glasbil, izumitelj, glasbenik, glasbeni pedagog, univerzitetni učitelj

(Antoine-Joseph) Adolphe Sax [adólf saks], belgijski izumitelj glasbenih instrumentov * 6. november 1814, Dinant, Belgija, † 4. februar 1894, Pariz.

Tako kot njegov oče, Charles-Joseph Sax, je bil tudi Adolphe izdelovalec glasbil. S to obrtjo se je začel ukvarjati v mladosti in pri petnajstih že sodeloval na tekmovanju izdelovalcev instrumentov. Hkrati pa je študiral tudi flavto in klarinet na Kraljevi pevski šoli v Bruslju.

Medtem ko je njegov oče izdeloval konvencionalna glasbila, da je lahko prehranil družino, je Adolphe pričel z akustičnimi raziskavami in z oblikovanjem novih inštrumentov, pri dvajsetih pa je svoj izdelek prvič patentiral. Šlo je za izboljšavo basovskega klarineta.

Bankovec za 200 belgijskih frankov

Leta 1841 se je preselil v Pariz, kjer je skonstruiral mnogo instrumentov in jih poimenoval po sebi, poleg razvpitega saksofona še sakshorn (ali saksofonski rog), sakstrobento itd. Leta 1840 skonstruirani saksofon je bil zaradi svoje značilne barve zvoka kmalu uporabljen v glasbenih zasedbah. Eden prvih skladateljev, ki ga je vključil v svojo partituro, je bil Hector Berlioz (1842). Instrument je bil patentiran šele, ko so bile skonstruirane tudi vse njegove različice glede na obseg tonskih višin, ki jih je lahko proizvajal.

Med skladatelji resne glasbe, ki so prvi uporabljali ta instrument v svojih skladbah so predvsem francozi: Maurice Ravel (v orkestraciji skladbe »Slike z razstave«, Modesta Mussorgskega), Jules Massenet, Georges Bizet, Camille Saint-Saëns in drugi.

Priljubljenost instrumentov iz družine saksofonov ga je naredila slavnega, vendar pa so mu konkurenčni izdelovalci glasbil dolgo časa očitali nelegitimnost patenta, in mu s tem povzročili nemalo finančnih težav. Leta 1856 in 1873 je njegovo podjetje zaradi tega bankrotiralo, morda pa so razprtije vplivale tudi na njegovo zdravje. Med letoma 1853 in 1858 je imel raka na ustnici, vendar je popolnoma okreval.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Adolphe Sax, Malou Haine, Editions Université Bruxelles, Bruxelles, 1980
  • Sax, Mule & Co, Jean-Pierre Thiollet, H & D, Paris, 2004 ISBN 2-914-266-03-0

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Predstavnosti o temi Adolphe Sax v Wikimedijini zbirki