Pojdi na vsebino

Anatolij Julin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
Sports-Reference iz WD
m pp
Vrstica 38: Vrstica 38:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
* {{sports-reference}}
* {{Sports-reference}}
{{-}}
{{-}}
{{Footer European Champions 400 m hurdles Men}}
{{Footer European Champions 400 m hurdles Men}}
Vrstica 46: Vrstica 46:
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Sovjetsko zvezo]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Sovjetsko zvezo]]
[[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1952]]
[[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1952]]
[[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger * {{sports-reference}}
[[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1956]]

Redakcija: 10:57, 16. januar 2019

Anatolij Julin
Portret
Osebni podatki
NarodnostRusija
Rojstvo9. marec 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Q43254832?
Smrt29. avgust 2002({{padleft:2002|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (73 let)
Minsk
Poklicatlet, trener
Višina175 cm
Teža70 kg
Šport
Država Sovjetska zveza
 Belorusija
Športatletika
Disciplinatek na 400 m z ovirami,
štafeta 4x400 m
Dosežki in naslovi
Osebni rekord50.5, Bern, Švica, avgust 1954

Anatolij Julin, ruski atlet, * 10. marec 1929, Beketovo, Tulska oblast, Sovjetska zveza, † 29. avgust 2002.

Julinova paradna disciplina je bil tek na 400 m z ovirami, v katerem je leta 1954 postal evropski prvak.

Kariera

Julin ni nikoli osvojil nobenega sovjetskega državnega prvenstva. Med 1952 in 1954 je bil vselej drugi za Jurijem Litujevom, medtem ko je v letih 1951, 1955 in 1957 zasedel tretje, v letih 1948 in 1949 pa četrto mesto.

Na Poletnih olimpijskih igrah 1952 v finskih Helsinkih je Julin v finalu s časom 52.8 zasedel četrto mesto. Do bronaste kolajne, ki mu jo je speljal Novozelandec John Holland, je zaostal 6 desetink sekunde. Olimpijski prvak je postal Američan Charles Moore, medtem ko je bil srebrn Julinov znanec s sovjetskih državnih prvenstev, Jurij Litujev. Julin je leta 1954 na Evropskem prvenstvu v švicarskem Bernu presenetil celotno atletsko prizorišče. V finalu je namreč odtekel najhitrejši čas svoje kariere, 50.5, in za tri desetinke (50.8) nepričakovano prehitel Litujeva, ki pred prvenstvom veljal za absolutnega favorita. Julin se je s časom 50.5 celo močno približal tedanjemu svetovnemu rekordu v lasti Litujeva (50.4). Dosežek 50.5 je naposled postal najboljši izid sezone na svetu, kar je Julin potrdil še naslednje leto z novim najboljšim izidom sezone (51.0).

Julin se je leta 1956 udeležil svojih drugih in zadnjih Poeltnih olimpijskih iger, ki so potekale v avstralskem Melbournu. Potem ko se je v kvalifikacijah s časom 52.22 zanesljivo uvrstil v naslednji krog, pa je v polfinalu klonil pred konkurenco in s časom 51.7 zasedel peto mesto v svoji polfinalni skupini ter izpadel pred finalom. Tja se je sicer kot edini Evropejec prebil prav Litujev, a tudi slednji ni zmogel ogroziti ameriškega trojčka Glenn Davis-Eddie Southern-Josh Culbreath, zasedel je četrto mesto. Julin je na igrah sodeloval še kot član sovjetske štafete 4x400 m, vendar je dosegel čas 3:11.1, kar ni bilo dovolj za preboj v finale. Leta 1958 je Julin kot branilec naslova odpotoval na Evropsko prvenstvo v Stockholm. Na stadionu Ullevi se je resda prebil do finala, a je tam odtekel čas 52.3 in zasedel šele 5. mesto. Novi evropski prvak je tako postal Litujev, s časom 51.1.

Nadaljnje branje

  • ATFS (ed): USSR Athletics Statistics. London 1988
  • Peter Matthews (ed): Athletics 2003. Cheltenham 2003 ISBN 1-899807-16-0
  • Ekkehard zur Megede: The Modern Olympic Century 1896–1996 Track and Field Athletics. Berlin 1999 (izdano preko Nemškega združenja za dokumentacijo atletike)

Zunanje povezave