Pajkovci: Razlika med redakcijama
Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.2 |
m popravil grško besedo |
||
| (5 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
}} |
}} |
||
'''Pájkovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Arachnida''', iz [[grščina|grške]] |
'''Pájkovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Arachnida''', iz [[grščina|grške]] ἀράχνη - arachne: ''pajek'') so [[razred (biologija)|razred]] [[členonožci|členonožcev]] iz [[deblo (taksonomija)|poddebla]] [[pipalkarji|pipalkarjev]]. Velika večina od več kot 100.000 opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]],<ref>{{navedi knjigo |editor1=Cracraft, Joel|editor2=Donoghue, Michael |title=Assembling the Tree of Life|url=https://archive.org/details/assemblingtreeli00crac_335|publisher=Oxford University Press |year=2004 |page=[https://archive.org/details/assemblingtreeli00crac_335/page/n314 297]}}</ref> ki jih uvrščamo med pajkovce, je kopenskih, redke pa so poselile sladkovodne [[ekosistem]]e in [[morje|morja]] (vendar ne odprtih morij). |
||
S pajkovci se [[znanost|znanstveno]] ukvarja [[arahnologija]], panoga [[biologija|biologije]]. |
S pajkovci se [[znanost|znanstveno]] ukvarja [[arahnologija]], panoga [[biologija|biologije]]. |
||
| Vrstica 50: | Vrstica 50: | ||
[[Kategorija:Pajkovci|*]] |
[[Kategorija:Pajkovci|*]] |
||
[[Kategorija:Pipalkarji]] |
[[Kategorija:Pipalkarji]] |
||
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta |
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1811]] |
||
Trenutna redakcija s časom 21:50, 18. maj 2024
| Pajkovci | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 »Arachnida« iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904
| ||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||
| ||||||||
| Redovi | ||||||||
|
Glej besedilo. |
Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške ἀράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev. Velika večina od več kot 100.000 opisanih vrst,[1] ki jih uvrščamo med pajkovce, je kopenskih, redke pa so poselile sladkovodne ekosisteme in morja (vendar ne odprtih morij).
S pajkovci se znanstveno ukvarja arahnologija, panoga biologije.
Telesna zgradba
[uredi | uredi kodo]Telo pajkovcev je kot pri drugih členonožcih členjeno. Členi med seboj niso enaki (t. i. heteronomno členjenje) in tvorijo dve jasno definirani telesni regiji: glavoprsje in zadek.
Na glavoprsju je največkrat šest parov členjenih okončin. Prvi par imenujemo pipalke, pajkovci jih uporabljajo za hranjenje in obrambo. Manjši drugi par so pedipalpi, ti imajo čutilno vlogo, lahko pa sodelujejo tudi pri razmnoževanju, prehranjevanju in premikanju. Pri temačnikih so denimo zelo podobni nogam. Ostale okončine so namenjene premikanju. Velika večina pajkovcev ima štiri pare nog, po čemer jih najenostavneje ločimo od žuželk. Tri pare imajo samo ličinke pršic in predstavnikov reda Ricinulei ter nekatere odrasle pršice.
So večinoma mesojede živali in mnogi imajo tudi strupne žleze, s katerimi usmrtijo plen.
Sistematska razdelitev
[uredi | uredi kodo]Glavne skupine (redovi) pajkovcev so:
- pajki (Araneae): na zadku so predilne bradavice (izločajo snov, ki se strdi na zadku)
- ščipalci oz. škorpijoni (Scorpiones): imajo podaljšan zadek, ki se končuje s strupno žlezo in z želom
- paščipalci (Pseudoscorpiones)
- suhe južine (Opiliones)
- pršice (Acarina); drobne živali, najobsežnejša skupina pajkovcev, kamor uvrščamo klope in druge znane skupine
Poleg njih sodi med pajkovce še več manjših redov.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Cracraft, Joel; Donoghue, Michael, ur. (2004). Assembling the Tree of Life. Oxford University Press. str. 297.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Pajkovci na straneh Tree of Life Web Project
- Pajkovci slovenskega Krasa. Prirodoslovni muzej Slovenije.
- Pajkovci, stonoge, žuželke[mrtva povezava] - osnovne značilnosti. Katedra za zoologijo, Oddelek za biologijo BF.
 | Ta članek o členonožcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |