Protipapež Kalist III.: Razlika med redakcijama
→Zunanje povezave: {{Protipapeži}} |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 84: | Vrstica 84: | ||
== ''Tretji protipapež'' Kalist III. == |
== ''Tretji protipapež'' Kalist III. == |
||
=== Življenjepis === |
=== Življenjepis === |
||
V svetu se je imenoval Janez Strumški (Giovanni di Struma) in je še mlad vstopil kot [[menih]] v samostan, ki je pripadal [[valombrozijanci|valombrozijanskemu]] redu, veji [[benediktinci|benediktinskega]] reda. Samostan pri cerkvi svetega Fidelisa (Fedele) v [[Poppi|Poppiju]] se nahaja v dolini reke [[Arno]] v [[Arezzo|areški]] soteski v [[Toskana|Toskani]] – in je postopoma postal njegov [[opat]]. Že tedaj je bil med najbolj gorečimi toskanskimi občudovalci cesarja [[Friderik I.|Friderika I.]], ki je novembra 1158 vzel valombrozijance pod svoje varstvo; bil je tudi vnet privrženec [[protipapež Viktor IV. (Oktavijan)|protipapeža Viktorja IV.]], ki ga je postavil za suburbikarijskega [[kardinal-škof|kardinala škofa]] v [[Albano|Albanu]]. |
V svetu se je imenoval Janez Strumški (Giovanni di Struma) in je še mlad vstopil kot [[menih]] v samostan, ki je pripadal [[valombrozijanci|valombrozijanskemu]] redu, veji [[benediktinci|benediktinskega]] reda. Samostan pri cerkvi svetega Fidelisa (Fedele) v [[Poppi|Poppiju]] se nahaja v dolini reke [[Arno]] v [[Arezzo|areški]] soteski v [[Toskana|Toskani]] – in je postopoma postal njegov [[opat]]. Že tedaj je bil med najbolj gorečimi toskanskimi občudovalci cesarja [[Friderik I.|Friderika I.]], ki je novembra 1158 vzel valombrozijance pod svoje varstvo; bil je tudi vnet privrženec [[protipapež Viktor IV. (Oktavijan)|protipapeža Viktorja IV.]], ki ga je postavil za suburbikarijskega [[kardinal-škof|kardinala škofa]] v [[Albano|Albanu]]; škofovskega posvečenja pa ni prejel, ampak je še naprej ostal strumški opat. |
||
<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-callisto-iii_(Dizionario-Biografico)/|title= CALLISTO III, antipapa. Enciclopedia dei Papi (2000) di Karl Jordan|accessdate=2014-9-5|publisher=treccani.it}}</ref> |
<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-callisto-iii_(Dizionario-Biografico)/|title= CALLISTO III, antipapa. Enciclopedia dei Papi (2000) di Karl Jordan|accessdate=2014-9-5|publisher=treccani.it}}</ref> |
||
<ref>{{navedi knjigo|author=John N. D. Kelly|title= Gran Dizionario Illustrato dei Papi |page=464}}</ref> |
<ref>{{navedi knjigo|author=John N. D. Kelly|title= Gran Dizionario Illustrato dei Papi |page=464}}</ref> |
||
| Vrstica 100: | Vrstica 100: | ||
<ref>{{navedi knjigo|author=J. Gergely|title= A pápaság története |page=114}}</ref> |
<ref>{{navedi knjigo|author=J. Gergely|title= A pápaság története |page=114}}</ref> |
||
== Papež == |
|||
Proti Aleksandru III. so kljubovalni kardinali izvolili 20. novembra 1168 za protipapeža opata Janeza iz Strumija. |
Proti Aleksandru III. so kljubovalni kardinali izvolili 20. novembra 1168 za protipapeža opata Janeza iz Strumija.<br> |
||
Kalist ni bil močna osebnost in brez cesarjeve pomoči ni bil sposoben razviti v Italiji obsežnejše dejavnosti. Za papeža ga je priznaval le Rim ter nekateri deli Papeške države in Toskane. Stoloval je večinoma v [[Viterbo|Viterbu]]. V Nemčiji ga je priznavala zlasti pokrajina ob Spodnjem Renu; od njega pa so po njegovih legatih prejeli privilegije tudi nekateri samostani v Gornjem Porenju. |
|||
<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-callisto-iii_(Enciclopedia_dei_Papi)/|title=Karl Jordan: Callisto III|accessdate=2014-9-5|publisher=Treccani.it, Enciclopedia dei Papi (2000)}}</ref> |
|||
Kalist je užival [[Friderik I. Barbarossa|Friderikovo]] podporo do njegovega strahovitega poraza pri [[Legnano |Legnanu ]] 29. maja 1176, ki mu je sledil novembra [[Anagnijski sporazum]]. S tem se je končal cerkveni razkol v Aleksandrov prid. Kalist naj bi v zameno za odpoved dobil opatijo, vendar s predlogom ni bil zadovoljen in je tudi še po [[Beneški sporazum|Beneškem sporazumu]] 1. avgusta 1177 med Friderikom, Lombardijsko zvezo in papežem še vedno trmoglavil. <br> |
Kalist je užival [[Friderik I. Barbarossa|Friderikovo]] podporo do njegovega strahovitega poraza pri [[Legnano |Legnanu ]] 29. maja 1176, ki mu je sledil novembra [[Anagnijski sporazum]]. S tem se je končal cerkveni razkol v Aleksandrov prid. Kalist naj bi v zameno za odpoved dobil opatijo, vendar s predlogom ni bil zadovoljen in je tudi še po [[Beneški sporazum|Beneškem sporazumu]] 1. avgusta 1177 med Friderikom, Lombardijsko zvezo in papežem še vedno trmoglavil. <br> |
||
Avgusta 1178 pa se je vendarle podvrgel Aleksandru, ki mu je velikodušno izpolnil dolgotrajno željo in mu podelil v upravo kneževino [[Benevento]]. |
Avgusta 1178 pa se je vendarle podvrgel Aleksandru, ki mu je velikodušno izpolnil dolgotrajno željo in mu podelil v upravo kneževino [[Benevento]]. |
||
| Vrstica 108: | Vrstica 111: | ||
=== Smrt === |
=== Smrt === |
||
Protipapež Kalist III. je umrl pred 19. oktobrom v |
Protipapež Kalist III. je umrl pred 19. oktobrom 1183 v [[Benevento|Beneventu]]. Od tega datuma namreč omenjajo njegovega naslednika. (<ref>Ambrogio Piazzoni: ''Historia wyboru papieży'', Wyd. M Kraków 2003, str. 171</ref>. |
||
Protipapež je bil od septembra 1168 do 29. avgusta 1178. |
Protipapež je bil od septembra 1168 do 29. avgusta 1178. |
||
Redakcija: 19:55, 30. september 2014
{{v delu}}
| Kalist III. OSBVall | |
|---|---|
Protipapež Kalist III. | |
| Začetek papeževanja | 20. november 1168 |
| Konec papeževanja | 29. avgust 1178 |
| Predhodnik | Pashal III. |
| Naslednik | Inocenc III. |
| Nasprotnik | Aleksander III. |
| Redovi | |
| Položaj | 31. protipapež |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Giovanni di Struma okrog 1100 Struma (Arezzo Toskana, Sveto rimsko cesarstvo) |
| Smrt | 19. oktober 1183 Benevento (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) |
| Narodnost | Italijan |
| Prejšnji položaj | opat |
| Drugi papeži z imenom Kalist | |
Protipapež Kalist III., rojen kot Giovanni di Struma (slovensko: Janez Strumski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1010 (Struma, Arezzo Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 19. oktober 1183 Benevento ((Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Protipapeži Aleksandra III.
Prvi protipapež Viktor IV.
Po smrti Hadrijana IV. je 22 – to je večina kardinalov – ob normanski podpori izvolila 7. septembra za papeža kardinala duhovnika pri svetem Marku in papeškega kanclerja Rolanda Bandinelli-ja, ki si je privzel ime Aleksander III.
Istega dne pa je cesarska stranka v Rimu izvolila svojega papeža, ki ga je podpiral predvsem Friderik Barbarossa. Sedem kardinalov-duhovnikov je izvolilo kardinala pri Sv. Ceciliji, Ottaviana di Monticello, z imenom Viktor IV. [1]
Kralj Friderik se je na vse načine trudil, da bi evropske dvore odvrnil od zakonitega papeža; vendar je odločen nastop angleškega kralja Henrika II. in madžarskega kralja Géza II. to preprečil. [2] Protipapež Viktor IV. je umrl nenadne smrti 20. aprila 1164 v Lucci (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo).
Drugi protipapež Pashal III.
To je bila najlepša prilika za spravo z zakonitim papežem, ki ji je bil tokrat naklonjen tudi Friderik. Toda njegov zli duh Rajnold Daselski je v imenu cesarske stranke takoj postavil naslednika v osebi cremskega škofa Gvida. Liéški nadškof ga je posvetil ne da bi se sploh držal zakonite oblike in običajev. [3] Pashal III. je umrl 20. septembra 1168 v Rimu, varno zaprt v trdnjavi pri svetem Petru [4] in mu je sledil protipapež Kalist III..
Četrti protipapež Inocenc III.
Za Kalistom III. je cesarju naklonjena stranka izvolila protipapeža Inocenca III..
Tretji protipapež Kalist III.
Življenjepis
V svetu se je imenoval Janez Strumški (Giovanni di Struma) in je še mlad vstopil kot menih v samostan, ki je pripadal valombrozijanskemu redu, veji benediktinskega reda. Samostan pri cerkvi svetega Fidelisa (Fedele) v Poppiju se nahaja v dolini reke Arno v areški soteski v Toskani – in je postopoma postal njegov opat. Že tedaj je bil med najbolj gorečimi toskanskimi občudovalci cesarja Friderika I., ki je novembra 1158 vzel valombrozijance pod svoje varstvo; bil je tudi vnet privrženec protipapeža Viktorja IV., ki ga je postavil za suburbikarijskega kardinala škofa v Albanu; škofovskega posvečenja pa ni prejel, ampak je še naprej ostal strumški opat. [5] [6]
Ali je bil Kalist III. ogrskega porekla?
O njem in njegovih podpornikih se izraža zgodovinar Jernej Platina ne ravno laskavo:
Ob Pashalovi smrti je razkolniška stranka ugotovila, da bodo zelo težko našli naslednika. Po glavnih in stranskih poteh so stikali za nekom, ki bi bil pripravljen zamenjati Gvida. Naposled so našli nekega Janeza, ki je bil v tistem času opat v Strumi, na Ogrskem. Aleksandrov življenjepisec kardinal Boso – ki seveda ni bil Janezov prijatelj – ga opisuje kot »odpadnika, nečistega, požrešnega in potepuha«. Tega opata so nazvali njegovi volilci za Kalista III. Gmotno podporo so mu dajali isti pripadniki kleriške in laiške družbe, ki so že prej podpirali njegovega predhodnika in sicer z ropanjem romarjev in popotnikov. Ravno to lutko je v določenem času sprejemal trmasti cesar, ki je ukazal svojim uradnikom, da ga morajo tudi oni priznavati in podpirati.
V zvezi s Platinovim poročanjem so menili nekateri, da je bil opat Gvido ogrskega porekla. Tako beremo v knjigi izpod peresa madžarskega cerkvenega pisatelja iz začetka 20. stoletja:
Pashalovi privrženci so izvolili za Pashalovega naslednika kandidata v osebi strumskega opata Janeza, ki je bil sremskega porekla, imenovan torej »Oger« (Unghieri) – in ki si je izbral ime Kalist III. (1168-1178).
[8]
V nasprotju s tem pa trdi sodobni madžarski cerkveni zgodovinar v nam bližjem času takole:
V nekaterih cerkveno-zgodovinskih delih – ki napačno prevajajo pomen besedila – menijo, da je bil Kalist III. ogrskega (madžarskeg) porekla. Po njihovem je bil Kalist poprej neki strumski benediktinski opat po imenu Janez. To strumsko opatijo je Platina prvi iskal na Ogrskem, in od tod izhaja to pisanje. V resnici pa Kalist ni imel ničesar skupnega z Ogrsko. Najbolj verjetno je, da je bil predstojnik strumske opatije, ki stoji ob zgornjem Arnu. Tudi pozneje ni bilo nobenega papeža iz ogrske dežele.
[9]
Papež
Proti Aleksandru III. so kljubovalni kardinali izvolili 20. novembra 1168 za protipapeža opata Janeza iz Strumija.
Kalist ni bil močna osebnost in brez cesarjeve pomoči ni bil sposoben razviti v Italiji obsežnejše dejavnosti. Za papeža ga je priznaval le Rim ter nekateri deli Papeške države in Toskane. Stoloval je večinoma v Viterbu. V Nemčiji ga je priznavala zlasti pokrajina ob Spodnjem Renu; od njega pa so po njegovih legatih prejeli privilegije tudi nekateri samostani v Gornjem Porenju.
[10]
Kalist je užival Friderikovo podporo do njegovega strahovitega poraza pri Legnanu 29. maja 1176, ki mu je sledil novembra Anagnijski sporazum. S tem se je končal cerkveni razkol v Aleksandrov prid. Kalist naj bi v zameno za odpoved dobil opatijo, vendar s predlogom ni bil zadovoljen in je tudi še po Beneškem sporazumu 1. avgusta 1177 med Friderikom, Lombardijsko zvezo in papežem še vedno trmoglavil.
Avgusta 1178 pa se je vendarle podvrgel Aleksandru, ki mu je velikodušno izpolnil dolgotrajno željo in mu podelil v upravo kneževino Benevento.
[11]
[12]
Smrt
Protipapež Kalist III. je umrl pred 19. oktobrom 1183 v Beneventu. Od tega datuma namreč omenjajo njegovega naslednika. ([13].
Protipapež je bil od septembra 1168 do 29. avgusta 1178.
Glej tudi
- Seznam italijanskih kardinalov
- Seznam protipapežev
- Seznam papežev
- Papeška država
- Sveto rimsko cesarstvo
- Seznam vladarjev
- Investiturni boj
- Ekumenski koncil
- Papež Kalist III.
- Papež Aleksander III.
Nadaljnje branje
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- J. Gergely: A pápaság története. Kossuth könyvkiadó, Budapest 1982. ISBN 963 09 1863 3
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- De Cormenin, Louis Marie; Gihon, James L., A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth (1857)
- Philippe Levillain: The Papacy: An Encyclopedia, Vol II: Gaius-Proxies, Routledge 2002.
- Horace K. Mann: The Lives of the Popes in the Middle Ages, Vol 9 (1925).
- F. Gligora, B. Catanzaro, E. Coccia: I papi della Chiesa da San Pietro a Francesco. Armando Editore, Roma 2013.
- Juan M. Laboa: La storia dei papi tra il regno di Dio e le passioni terrene. Jaca Book, Milano 2007. (Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales. Iz španščine prevedli: A. Tombolini, E. Villa, A. Serralunga).
- John N.D. Kelly: Gran Dizionario Illustrato dei Papi. Casale Monferrato (AL) 1989, Edizioni Piemme.
Sklici
- ↑ F. Gligora, B. Catanzaro, E. Coccia. I papi della Chiesa da San Pietro a Francesco. str. 144.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 233.234.
- ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 234.
- ↑ John N.D. Kelly. Gran Dizionario Illustrato dei Papi. str. 463.
- ↑ »CALLISTO III, antipapa. Enciclopedia dei Papi (2000) di Karl Jordan«. treccani.it. Pridobljeno 2014-9-5.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=(pomoč) - ↑ John N. D. Kelly. Gran Dizionario Illustrato dei Papi. str. 464.
- ↑ »Chapter III. Return of Alexander to Rome, 1166-1178«. Cristoraul.com. Pridobljeno 2014-8-12.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=(pomoč) - ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 235.
- ↑ J. Gergely. A pápaság története. str. 114.
- ↑ »Karl Jordan: Callisto III«. Treccani.it, Enciclopedia dei Papi (2000). Pridobljeno 2014-9-5.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=(pomoč) - ↑ »Calixtus (III)«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 2014-9-5.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=(pomoč) - ↑ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 152.
- ↑ Ambrogio Piazzoni: Historia wyboru papieży, Wyd. M Kraków 2003, str. 171
Zunanje povezave
- Cristoraul: The Lives of the Popes, History of the Popes, 1130-1305, Alexander III, A.D. 1159-1181. Chapter I. Rolando Bandinelli and his election as Pope. Alexander III and the schism till the arrival in France (1159-1162)
- Chapter II. Alexander’s sojourn in France
- Chapter III. Return of Alexander to Rome, 1166-1178
- Enciclopedia dei Papi - Treccani
- Karl Jordan: Callisto, antipapa. Enciclopedia dei Papi (2000)
- Karl Jordan: Callisto III, antipapa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 16 (1973)
| Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Pashal III. |
Protipapež 1168–78 |
Naslednik: Inocenc III. |