Alona sketi
Alona sketi | ||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Alona sketi Brancelj, 1992 |
Alona sketi je vrsta vodne bolhe iz družine Chydoridae, ki jo je leta 1990 odkril raziskovalec tedanjega Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani v vodnih kotanjah v jami na jugozahodu Slovenije. To je odtlej edino znano najdišče vrste, ki je torej slovenski endemit. Vrstno ime je dobila po slovenskem zoologu Borisu Sketu.[2]
Opis
[uredi | uredi kodo]Gre za pravo jamsko žival, bolj točno je stigobiont - organizem, prilagojen na življenje v podzemnih vodah. Tako sestavljene oči kot očesce so brez vidnega pigmenta in reducirane, poleg tega pa ima močne dlačice in strgala na oprsnih okončinah, ki sodelujejo pri zbiranju organskega materiala s podlage v jamskem okolju, za katerega je značilno pomanjkanje hranil. Odrasle živali dosežejo v dolžino manj kot pol milimetra; loputi karapaksa sta skoraj okrogli, brez očitnega trna na zadnji strani. Kljunec (rostrum) na glavi je top in zaokrožen.[2]
Živi v kraškem svetu, znana je iz ene jame, ki jo napaja voda, izrazito revna z organskimi snovmi. Po drugi strani ima razmeroma stalno temperaturo 12 °C. Po habitatu in nekaterih anatomskih značilnosti je razvidno, da je Alona sketi bližnje sorodna vrsti Alona hercegovinae, prvič nabrana nekaj let pred tem v jamah v Hercegovini, a je podrobnejših anatomskih razlik dovolj, da podpirajo ločevanje.[2] Zaradi občutljivosti jamskega okolja, v katerem živi, in majhnega znanega območja razširjenosti je bila uvrščena med ranljive vrste po kriterijih Rdečega seznama IUCN.[1]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Sket, Boris (1996). »Alona sketi«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2014.3. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 10. januarja 2015.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Brancelj, Anton (1992). »Alona sketi sp.n. (Cladocera:Chydoridae), the second cave-inhabiting Cladoceran from former Yugoslavia«. Hydrobiologia. Zv. 248. str. 105–114. doi:10.1007/BF00006078.