Masiv

Muztagata, masiv iz gnajsa v vzhodnem Pamirju, Xinjiang, Kitajska

Masiv (francosko: massif, 'masiven', 'kompakten') tudi gorska gmota je ime za različne večje tektonske enote večjih razsežnosti oziroma kompaktne povišane oblike reliefa, in / ali ime za določena območja na zemeljskem površju, ki se geološko razmeroma ostro razlikujejo od njihove okolice.

Splošno

Masivi niso organizirani kot gorske verige in pogorja, vendar jih je mogoče vključiti v njih. Običajno so kompaktni, enoviti, in so obkroženi z dolinami ali pa po dolinskih prehodih tvorijo bolj ali manj popolnoma prostostoječo geomorfološko ali vsaj geološko enoto.

Ta morfološka neodvisnost je v mnogih primerih tudi geološko upravičena, ker se preperevanje ustreznih kamnin razlikuje od okoliških. Masivi imajo lahko različne tektonsko ali druge prejšnjo zgodovino. Na primer, skalne gmote s strmimi geološkimi mejami imenujemo skalni čok. Klifi so ostanki tektonskih pokrovov, ki so bili z erozijo ločeni od svoje prvotne skalne strukture. Odlomi so območja zemeljske skorje, ki so tektonsko izolirana od svoje okolice. V prostorskem obsegu je nekaj pomembnih razlik. Poleg tega so posamezni gorski masivi pogosto ločeni znotraj večjega gorskega območja.

• 
  Mont Ventoux, podolgovat apnenčasti masiv v Provansalskih Alpah, Vaucluse, Francija
• 
  Satelitska slika masiva Brandberg, Namibija, granitnega plutona izpostavljenega eroziji.
• 
  Masivi v Alpah

Gorski masivi

Posamezne, še posebej izrazite gore ali kompaktne gorske skupine imenujemo masivi. Zanje so značilne strme brežine in včasih tvorijo povišano planoto z žlebljenimi brežinami ali mizasto goro s planoto. Beseda se uporablja tudi za masivne, predvsem kamnite vulkane.

Med gorami z imenom "Masiv" so običajno sorazmerno najvišje gore - merjene od njihovega podnožja - na območju. V visokogorju so višine 300–500 m minimalne dimenzije za neodvisno goro, na primer Mont Ventoux se dviga na 1600 m nad dolino Rone. To še bolj velja za vulkane, kot je vulkanska veriga Vzhodne Afrike z masivom Kilimandžaro kot najvišja prosto stoječa gora na svetu, Elbrus ali Sveta Helena.

Primeri starih gora iz predalpskih časov v Evropi:

• Češki masiv na Češkem in v severovzhodni Avstriji
• Centralni masiv na jugu Francije
• Renski masiv (renska maša)
• Harz vključno z masivom Brocken v Nemčiji
• Masiva Rila-Rodopi in Pirin v Bolgariji