Millau
Millau | |
---|---|
44°5′52″N 3°4′40″E / 44.09778°N 3.07778°E | |
Država | Francija |
Regija | Oksitanija |
Departma | Aveyron |
Okrožje | Millau |
Kanton | Millau-Vzhod Millau-Zahod |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Millau Grands Causses |
Upravljanje | |
• Župan | Guy Durand (Socialistična stranka term=2008-2014) |
Površina 1 | 168,23 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 21.712 |
• Gostota | 130 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 12145 /12100 |
Nadmorska višina | 340–888 m (povp. 379 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Millau (okcitansko Milhau) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Aveyron. Leta 2006 je mesto imelo 22.133 prebivalcev.
Od decembra 2004 se Millau ponaša z najvišjim mostom z diagonalnimi kabli na svetu Millauskim viaduktom.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Rouergue ob sotočju rek Dourbie in Tarn, v osrčju narodnega parka Grands Causses, na začetku Tarnske soteske.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Millau je sedež dveh kantonov:
- Kanton Millau-Vzhod (del občine Millau, občine Aguessac, Compeyre, Paulhe: 9.348 prebivalcev),
- Kanton Millau-Zahod (del občine Millau, občine Comprégnac, Creissels, Saint-Georges-de-Luzençon: 16.645 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih dveh nahajajo še kantoni Belmont-sur-Rance, Camarès, Campagnac, Cornus, Nant, Peyreleau, Saint-Affrique, Saint-Beauzély, Saint-Rome-de-Tarn, Saint-Sernin-sur-Rance, Salles-Curan, Sévérac-le-Château in Vézins-de-Lévézou s 67.612 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Millau se prvikrat omenja leta 875 kot Amiliavum.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- stražni stolp (Beffroi) iz 12. stoletja, nadgrajen z oktagonalnim stolpom iz 17. stoletja,
- Passage du Pozous, utrjen portal iz 13. stoletja,
- Cerkev Notre-Dame-de-l'Espinasse; nekdaj naj bi posedovala del Trnove krone, s katero je v srednjem veku postala pomembno romarsko središče. Cerkev je bila v letu 1582 uničena, ponovno zgrajena v 17. stoletju.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Bad Salzuflen (Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija),
- Bridlington (Anglija, Združeno Kraljestvo),
- Louga (Senegal),
- Sagunto (Valencia, Španija).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- Turizem
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.