Spodnja Sorica
Spodnja Sorica | |
|---|---|
 | |
  Spodnja Sorica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°13′4.74″N 14°1′58.99″E / 46.2179833°N 14.0330528°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Železniki |
| Površina | |
| • Skupno | 4,4 km2 |
| Nadm. višina | 783,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 105 |
| • Gostota | 24 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 4229 Sorica |
| Zemljevidi | |
Sorica - Vas | |
| Lega | Občina Železniki |
| RKD št. | 12109 (opis enote)[2] |
Spodnja Sorica je razloženo središčno naselje v Občini Železniki. Leži na skrajnem severozahodu Škofjeloškega hribovja, na ledeniških nasipih na slemenu med povirjem reke Selške Sore na zahodu in Nidrarsko grapo na vzhodu. K naselju spada zaselek Holcem.
Na ukaz freisinškega škofa so območje Spodnje in Zgornje Sorice ob koncu 13. stol. začeli poseljevati Nemci iz Pustriške doline na Tirolskem, natančneje iz okolice mesta Innichen (danes del Južne Tirolske v Italiji). Prebivalci Sorice so vse do prve svetovne vojne ohranili stike z nekdanjo domovino in pošiljali delegacijo v Innichen.[3][4] V Sorici se je razvil lasten nemški dialekt - soriško narečje oz. »dajnarska špraha«, ki je zaradi zgodnje izolacije vseboval veliko izrazov iz stare nemščine.[5] Leta 1945 je bilo 92 domačinov iz Sorice izgnanih in njihovo premoženje zaplenjeno kot del izgona pripadnikov nemške narodne manjšine v Sloveniji.[6] Po vojni se je nemški dialekt po 700 letih zlil s slovenščino in danes obstaja le še v določenih izrazih in besedah.[5]
V Spodnji Sorici se je rodil slikar Ivan Grohar.
Povezovanje z nekdanjo domovino prebivalcev Sorice, Innichenom, se je v sodobnem času zopet obudilo.[7][8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12109«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Šubic, Ana (3. julij 2017). »Gorenjski glas | Tirolske korenine Soričanov«. www.gorenjskiglas.si. Gorenjski Glas. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ »Zgodovina – Sorica«. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ 5,0 5,1 »NAREČNI GOVOR – DRFAŠ MERLAT – Sorica«. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ »dLib.si - Izgon prebivalcev iz Sorice, iz Spodnjih Danj, s Torke in iz Davče decembra leta 1945«. www.dlib.si. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ »Gorenjski glas | Obisk iz Innichena v Sorici«. www.gorenjskiglas.si. 4. maj 2023. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ »Groharjeva Sorica in nov hotel na Soriški planini«. Dnevnik. Pridobljeno 26. januarja 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Po Groharjevi poti
Predstavnosti o temi Spodnja Sorica v Wikimedijini zbirki
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
