Pojdi na vsebino

Tadej Pogačar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tadej Pogačar
Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022
Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022
Osebni podatki
Vzdevek»Pogi«, »novi kanibal«
Rojstvo21. september 1998({{padleft:1998|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1] (26 let)
Klanec
Višina176 cm
Teža66 kg
Moštveni podatki
Trenutno moštvoUAE Team Emirates
Disciplinacesta
Vlogakolesar
Tip kolesarjavsestranski specialist
Amaterska moštva
2008-2017Radenska–KD Financial Point
Profesionalna moštva
2017–2018Rog–Ljubljana
2019–UAE Team Emirates[2][3]
Pomembnejše zmage
Svetovno prvenstvo
1 Cestna dirka (Zürich 2024)

Grand Tour

Dirka po Franciji
Skupno (2020, 2021, 2024)
Gorski cilji (2020, 2021)
Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23)
17 etapnih zmag (2020, '21, '22, '23, '24)
Dirka po Italiji
Skupno (2024)
Gorski cilji (2024)
6 etapnih zmag (2024)
Dirka po Španiji
Mladi kolesar (2019)
3 etapne zmage (2019)

Enotedenske dirke

Tirreno–Adriatico (2021, 2022)
Pariz-Nica (2023)
Dirka po Kataloniji (2024)
Dirka po Sloveniji (2021, 2022)
Dirka po Algarvu (2019)
Dirka po Kaliforniji (2019)
Dirka po Valenciji (2020)
Dirka po ZAE (2021, 2022)
Dirka po Andaluziji (2023)

Enodnevne dirke

Liège–Bastogne–Liège (2021, 2024)
Dirka po Lombardiji (2021, '22, '23, '24)
Dirka po Flandriji (2023)
Strade Bianche (2022, 2024)
Velika nagrada Montréala (2022, 2024)
Tri doline Vareseja (2022)
Amstel Gold Race (2023)
Valonska puščica (2023)
Dirka po Emiliji (2024)
DP – cestna dirka (2023)
DP – kronometer (2019, 2020, 2023)

Ostalo

Zlato kolo (2021)
UCI letna lestvica (2021, 2022, 2023, 2024)

Tadej Pogačar, slovenski poklicni kolesar, * 21. september 1998, Klanec pri Komendi[navedi vir].

Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član World Tour ekipe UAE Team Emirates.

Na računu ima skupno že 4 Grand Tour (tritedenske) dirke, 4 velike enotedenske dirke, 7 spomenikov in še dodatnih 8 navadnih klasik; je svetovni prvak in bronast na OI v cestni dirki; državni prvak v cestni dirki (in še 3 državni naslovi v kronometru). Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag.

Leta 2024 je postal prvi in edini v zgodovini, ki je dosegel "kraljevi fleš" petih najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu (trojna krona + 2 spomenika). In šele drugi po Fausto Coppiju (1946-49), ki je uspel zmagati sploh kateregakoli od vseh petih spomenikov, najmanj štirikrat zapored.

Postal je šele tretji kolesar v zgodovini z prestižno trojno krono (Giro + Tour + SP v istem letu).

Šele kot osmi kolesar v zgodovini tega športa je v istem letu osvojil dvojček Giro–Tour, pred tem so to dosegli le; Fausto Coppi (1949, 1952), Jacques Anquetil (1964), Eddy Merckx (1970, 1972, 1974), Bernard Hinault (1982, 1985), Stephen Roche (1987), Indurain (1992, 1993) in Pantani (1998).

Leta 2020 je postal prvi Slovenec z zmago na Dirki po Franciji, naslednje leto pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura, ter nato po dveh zaporednih drugih mestih, ko je še tretjič nazadnje osvojil dirko leta 2024; kjer je osvojil 17 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 40 dni, pikčasto majico najboljšega gorskega kolesarja je osvojil dvakrat (15 dni) in belo majico za najboljšega mladega kolesarja rekordnih 4–krat (rekordnih 75 dni).[4][5] V svojem debiju na olimpijskih igrah leta 2021 v Tokiu je osvojil prvo kolesarko olimpijsko kolanjo za Slovenijo, bron na cestni dirki.

Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v Glasgowu (2023).

Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil Dirko po Italiji, svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar 6, s skupno prednostjo skoraj 10 minut.

V svoji karieri je osvojil skupno 7 spomenikov, najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega tri različne (do popolne zbirke mu tako manjkata le še dva); Dirko po Flandriji (2023), Liège–Bastogne–Liège (2021, 2024) in Dirko po Lombardiji (2021, 2022, 2023, 2024).

Prav tako je od sedmih velikih enotedenskih etapnih dirk osvojil tri različne, vsega skupaj pa štiri; Tirreno–Adriatico (2021, 2022), Pariz–Nica (2023) in Dirko po Kataloniji (2024).

Ima vse najpomembnejše domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na Dirki po Sloveniji (2021, 2022) in je državni prvak v cestni dirki (2023) ter trikratni državni prvak v kronometru (2019, 2020, 2023).

Vodilni na svetovni lestvici UCI, tam kraljuje skupno rekordnih 175 tednov (in rekordnih 165 zapored). Rekordnih štirikrat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021, 2022, 2023, 2024).

Julija 2023 je kot prvi v zgodovini UCI svetovne lestvice, presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še presegel mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 pa še kot prvi prebil mejo 10.000 in 11.000 točk.[6][7]

Po prvi zmagi na Touru so se Pogačarju v Dubaju poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu Burdž Kalifa, visoko več kot 800 metrov.[8] Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še z projekcijo na eni izmed stolpnic v Abu Dhabiju, prestolnici ZAE.[9]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Odraščal je v šestčlanski družini, v vasi na Klancu pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z žogo. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral nogomet pri NK Komenda, se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je zaslužen trener Miha Koncilja, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na Trsteniku pri Kranju.

Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v Ljubljani in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v Kranju, a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko.

S svojo partnerko, kolesarko Urško Žigart, s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v Monaku. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal pa je občudoval tudi brata Schleck.

Kariera

[uredi | uredi kodo]

2008–2016: Mlajše selekcije

[uredi | uredi kodo]

Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog Ljubljana, katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v Trsteniku 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega.

Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na Krvavec in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v Gabrju leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v Kranju,[10] še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v vožnji na čas, z etapno in skupno zmago[11] na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v Italiji in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem Plumelecu.[12]

2017: ROG Ljubljana

[uredi | uredi kodo]

Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po Sloveniji, ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi belo majico za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo.

2018: Ljubljana Gusto Xaurum

[uredi | uredi kodo]

Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum.

Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na Češkem, avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago[13][14] in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po Furlaniji.[15] Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju.

2019: UAE Team Emirates

[uredi | uredi kodo]
Pogačar na DP v kronometru
na Pokljuki (leta 2020)

S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.[16] Prva njegova dirka med profesionalci je bila že 15. januarja v Avstraliji, kjer je na Tour Down Under, kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.[17]

Povsem nenačrtovano je sledila portugalska enotedenska Dirko po Algarveju kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi bolezni in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na klanec[18][19] mu je prinesla tudi rumeno majico, ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo več etapno zmago med profesionalci.[20] Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche[21] in Miguel Indurain, nato pa velika enotedenska Dirka po Baskiji[22], kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.[23]

Sledile so ardenske klasike: Amstel Gold Race, Valonska puščica in Liège-Bastogne-Liège.

Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, Dirka po Kaliforniji. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.[24][25]

Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v kronometru, kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila Dirka po Sloveniji, kjer je osvojil skupno 4. mesto in belo majico najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi zelene majice in skupne zmage.[26] Konec junija pa je potekalo tudi DP v cestni dirki v Radovljici, kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23.

Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki Grand Touru, na (Vuelti), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.[27] Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp[28] v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po makadamski podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, Primož Roglič. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,[29] ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.[30]

2020: Prvi Slovenec z zmago Touru

[uredi | uredi kodo]
Zmaga na kronometru; Dirka po Franciji (2020)

Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na Dirki po ZAE zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v kronometru pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na Dirki po Dofineji.

Sledil njegov krstni nastop Dirka po Franciji, ki je bil zaradi covida-19, izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za Primožem Rogličem in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred Rogličem, ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji.

Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki Valonska puščica in z 3. mestom na spomeniku Liege-Bastogne-Liege.

2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour

[uredi | uredi kodo]
Pogačar v rumenem ob drugi zmagi na Dirka po Franciji

Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" Dirki po ZAE.

Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri Tirreno–Adriatico. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski Liège–Bastogne–Liège. Junija pa še svojo prvo Dirki po Sloveniji.

Zatem je sledila še ubranitev naslova Dirke po Franciji, tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja.

Bil je tretji na OI na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na Dirki po Lombardiji.

2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič

[uredi | uredi kodo]

Sezono je uspešno začel z zmago Dirki po Združenih arabskih emiratih, domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates.

Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki Strade Bianche. Teden kasneje je ubranil lanski Tirreno–Adriatico in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na Dirki po Sloveniji. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo.

Dirko po Franciji je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap.

Dobil je dve jesenski klasiki VN Montréala in Tri doline Vareseja. Za konec sezone je ubranil Dirko po Lombardiji ter osvojil tretji spomenik.

2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)

[uredi | uredi kodo]
DP '23, zadnji krog v Zapužah (Pogačar in Mezgec)

Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko Pariz–Nica in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z Dirko po Flandriji (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki Amstel Gold Race in Valonska puščica. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku Liège–Bastogne–Liège, osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje.

Junija je nastopil prvič po zlomu in zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na Pokljuki, kjer je na kronometru osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v cestni dirki v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po Sašu Svibnu (1997) z dvojno krono v istem letu.

Dirko po Franciji je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja.

V Glasgowu je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21.

Sezono pa zaključil z Dirko po Emiliji in Tri doline Vareseja; za konec z tretjo zmago na Dirko po Lombardiji ter petim spomenik v karieri.

2024: Trojna krona–kraljevi fleš, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal

[uredi | uredi kodo]
Giro 2024 (roza majica)
Tour 2024 (rumena majica)
SP 2024 (mavrična majica)

Sezono je povsem podredil dvojčku Giro–Tour ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno.

Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki Strade Bianche in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem spomeniku sezone, na dirki Milano–San Remo lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri).

Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, Po Kataloniji, kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik Liège–Bastogne–Liège, ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega).

Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki (Giro), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj kar 6 etap, kar je več kot jih je denimo sloviti Eddy Merckx kadarkoli na posameznem Giru.

Na 111. izvedbi Dirki po Franciji je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček Giro–Tour.

Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na VN Québeca zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na VN Montréala, po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal.

Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za Eddijem Merckxom (1974) in Stephenom Rochejem (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, trojno krono in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo.

Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke Po Emiliji. Nato je nastopil na še eni mini klasiki Tri doline Vareseja, ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na Dirki po Lombardiji, kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord Fausto Coppija (1946, 1947, 1948, 1949).

S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je izenačil s Primožem Rogličem.

Pomembnejša tekmovanja

[uredi | uredi kodo]

Grand Tour

[uredi | uredi kodo]
Pogačar (v sredini) ob zmagi na
dirki Liège–Bastogne–Liège (2021)
Od Tritedenske dirke 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
1909 Italija Dirka po Italiji — — — — — — — 1
1903 Francija Dirka po Franciji — — — 1 1 2 2 1
1935 Španija Dirka po Španiji — — 3 — — — — —

Velike enotedenske dirke

[uredi | uredi kodo]
Od Dirka 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
1933 Francija Pariz–Nica — — — — — — 1 —
1966 Italija Tirreno–Adriatico — — — — 1 1 — —
1911 Španija Dirka po Kataloniji — — — NH — — — 1
1924 Španija Dirka po Baskiji — — 6 NH 3 — — —
1947   Švica Dirka po Romandiji — — — NH — — — —
1947 Francija Dirka po Dofineji — — — 4 — — — —
1933   Švica Dirka po Švici — — — NH — — — —

Enodnevne dirke

[uredi | uredi kodo]
Od Spomeniki 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
1907 Italija Milano–San Remo — — — 12 — 5 4 3
1913 Belgija Dirka po Flandriji — — — — — 4 1 —
1896 Francija Pariz–Roubaix — — — NH — — — —
1892 Belgija Liège–Bastogne–Liège — — 18 3 1 — DNF 1
1905 Italija Dirka po Lombardiji — — — — 1 1 1 1
Od Klasike 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
1945 Belgija Omloop Het Nieuwsblad — — — — — — — —
1945 Belgija Kuurne–Bruselj–Kuurne — — — — — — — —
2007 Italija Strade Bianche — — 30 13 7 1 — 1
1876 Italija Milano–Torino — — — — 4 — — —
1977 Belgija Klasika Brugge–De Panne — — — — — — — —
1958 Belgija E3 Saxo Bank Classic — — — NH — — 3 —
1934 Belgija Gent–Wevelgem — — — — — — — —
1945 Belgija Skozi Flandrijo — — — NH — 10 — —
1907 Belgija Scheldeprijs — — — — — — — —
1961 Belgija Brabantska puščica — — — — — — — —
1966 Nizozemska Amstel Gold Race — — DNF NH — — 1 —
1936 Belgija Valonska puščica — — 53 9 DNS 12 1 —
1962 Nemčija Eschborn–Frankfurt — — — NH — — — —
1893 Belgija Brussels Cycling Classic — — — — — — — —
1981 Španija Klasika San Sebastián — — DNF NH — DNF — —
1931 Francija Bretonska klasika — — — — DNF 89 — —
1996 Nemčija Hamburg Cyclassics — — — NH — — —
2010 Kanada Velika nagrada Québeca — — — 24 — 7
2010 Kanada Velika nagrada Montréala — — — 1 — 1
1909 Italija Dirka po Emiliji — — — — DNF 2 2 1
1896 Francija Pariz–Tours — — — — — — — —
1919 Italija Coppa Bernocchi — — — NH — — — —
1919 Italija Tri doline Vareseja — — — 3 1 5 NR
1906 Italija Gran Piemonte — — — — — — — —

Domača dirka

[uredi | uredi kodo]
Od Dirka 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
1993 Slovenija Dirka po Sloveniji 5 4 4 NH 1 1 — —

Reprezentanca

[uredi | uredi kodo]
Od Olimpijske igre 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
1896 Cestna dirka Ni bilo 3 NH —
1912 Kronometer — —
Od Svetovno prvenstvo 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
1927 Cestna dirka — — 18 33 37 19 3 1
1994 Kronometer — — — — 10 6 21 —
Od Evropsko prvenstvo 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
2016 Cestna dirka — — — — 5 — — —
2016 Kronometer — — — — 12 — — —
Od Državno prvenstvo 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
1991 Cestna dirka — 6 7 2 5 — 1 —
1991 Kronometer 5 2 1 1 3 — 1 —

Primerjava z Eddyjem Merckxom

[uredi | uredi kodo]

Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival Greg LeMond, pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so Lucien Van Impe, Laurent Fignon in Bernard Hinault pa so mnenja da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji Joop Zoetemelk, mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam Eddy Merckx v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot pet krat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. Ernesto Colnago pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom.

Rezultati

[uredi | uredi kodo]
2015
8.mesto Course de la Paix Juniors
2016
1.mesto Kronometer, Mladinski državni prvak
1.mesto Skupno Giro della Lunigiana
1.mesto Razvrstitev po točkah
zmagal eno etapo (št.3)
1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors
3.mesto Cestna dirka, UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji
3.mesto MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero
3.mesto Montichiari - Roncone
6.mesto skupno Tour du Pays de Vaud
7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo
7.mesto Trofeo Emilio Paganessi
2017
2.mesto Raiffeisen Grand Prix
3.mesto Kronometer, Državno prvenstvo v kronometru U23
3.mesto Skupno Dirka po Madžarski
4.mesto Skupno Istrska pomlad
5.mesto Skupno Dirka po Sloveniji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
5.mesto Skupno Carpathian Couriers Race
1.mesto Najboljši mladi kolesar
7.mesto Piccolo Giro di Lombardia
8.mesto GP Laguna
9.mesto GP Capodarco
9.mesto Hrvaška - Slovenija
10.mesto Giro del Belvedere
2018
1.mesto Državni prvak v ciklokrosu
Državno prvenstvo U23
1.mesto Cestna dirka
1.mesto Kronometer
1.mesto Skupno Tour de l'Avenir
1.mesto Skupno Grand Prix Priessnitz spa
1.mesto Gorski cilji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal eno etapo (št.3)
1.mesto Skupno Giro del Friuli-Venezia Giulia
1.mesto Najboljši mladi kolesar
1.mesto Trofeo Gianfranco Bianchin
2.mesto Gran Premio Palio del Recioto
2.mesto Kronometer, Državno prvenstvo v kronometru
3.mesto Skupno Istrska pomlad
4.mesto Skupno Dirka po Sloveniji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
4.mesto Trofej Poreč
4.mesto Raiffeisen Grand Prix
5.mesto GP Laguna
7.mesto SP v cestni dirki do U-23
8.mesto Giro del Belvedere
2019 (8 zmag)
Državno prvenstvo
1.mesto Kronometer
1.mesto Skupno Dirka po Kaliforniji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal eno etapo (št.6)
1.mesto Skupno Volta ao Algarve
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal eno etapo (št.2)
3.mesto Skupno Vuelta a España
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal tri etape (št.9, 13 in 20)
4.mesto Skupno Dirka po Sloveniji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
6.mesto Skupno Dirka po Baskiji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
6.mesto GP Miguel Induráin
7.mesto Gran Premio di Lugano
2020 (9 zmag)
Državno prvenstvo
1.mesto Kronometer
2.mesto cestna dirka
1.mesto Skupno Dirka po Franciji
1.mesto Gorski cilji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal tri etape (št. 9, 15 & 20-kronometer)
1.mesto Skupno Volta a la Comunitat Valenciana
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal dve etapi (št.2 in 4)
2.mesto Skupno Dirka po Združenih arabskih emiratih
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal eno etapo (št.5)
3.mesto Liège–Bastogne–Liège
4.mesto Skupno Dirka po Dofineji
9.mesto Valonska puščica
2021 (13 zmag)
1.mesto Skupno Dirka po Franciji
1.mesto Gorski cilji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal tri etape (št.5-kronometer, 17 in 18)
1.mesto Skupno Tirreno–Adriatico
1.mesto Gorski cilji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal eno etapo (št.4)
1.mesto Skupno Dirka po Združenih arabskih emiratih
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal eno etapo (št.3)
1.mesto Skupno Dirka po Sloveniji
1.mesto Gorski cilji
zmagal eno etapo (št.2)
1.mesto Liège–Bastogne–Liège
1.mesto Dirka po Lombardiji
3.mesto Cestna dirka, Olimpijske igre
Državno prvenstvo
3.mesto Kronometer
5.mesto Cestna dirka
3.mesto Skupno Dirka po Baskiji
zmagal eno etapo (št.3)
3.mesto Tre Valli Varesine
4.mesto Milano–Torino
5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo
7.mesto Strade Bianche
10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
2022 (16 zmag)
1.mesto Skupno Tirreno–Adriatico
1.mesto Najboljši šprinter
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal dve etapi (št.4 in 6)
1.mesto Skupno Dirka po Združenih arabskih emiratih
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal dve etapi (št.4 in 7)
1.mesto Skupno Dirka po Sloveniji
1.mesto Najboljši šprinter
zmagal dve etapi (št.3 in 5)
1.mesto Dirka po Lombardiji
1.mesto Strade Bianche
1.mesto Velika nagrada Montréala
1.mesto Tre Valli Varesine
2.mesto Skupno Dirka po Franciji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal tri etape (št. 6, 7 in 17)
v vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10)
2.mesto Giro dell'Emilia
4.mesto Dirka po Flandriji
5.mesto Milano–San Remo
6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
10.mesto Skozi Flandrijo
2023 (17 zmag)
Državno prvenstvo
1.mesto Cestna dirka
1.mesto Kronometer
1.mesto Skupno Pariz–Nica
1.mesto Najboljši šprinter
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal tri etape (št.4, 7 in 8)
1.mesto Skupno Vuelta a Andalucía
1.mesto Najboljši sprinter
zmagal tri etape (št.1, 2 in 4)
1.mesto Dirka po Flandriji
1.mesto Dirka po Lombardiji
1.mesto Amstel Gold Race
1.mesto Valonska puščica
1.mesto Clásica Jaén Paraíso Interior
2.mesto Skupno Dirka po Franciji
1.mesto Najboljši mladi kolesar
zmagal dve etapi (št. 6 in 20)
2.mesto Giro dell'Emilia
3.mesto cestna dirka, UCI Svetovno prvenstvo
3.mesto E3 Saxo Classic
3.mesto Coppa Sabatini
4.mesto Milano–San Remo
4.mesto Giro della Toscana
5.mesto Tre Valli Varesine
2024 (25 zmag)
1.mesto Strade Bianche
1.mesto Skupno Dirka po Kataloniji
1.mesto Po točkah
1.mesto Gorski cilji
zmagal štiri etape (št.2, 3, 6 in 7)
1.mesto Liège–Bastogne–Liège
1. mesto Skupno Dirka po Italiji
1. mesto Gorski cilji
zmagal šest etap (št.2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20)
1. mesto Skupno Dirka po Franciji
Gorski cilji (med 11.–18. etapo)
zmagal šest etap (št.4, 14, 15, 19, 20 in 21)
1. mesto Velika nagrada Montréala
1. mesto Svetovno prvenstvo (Cestna dirka v Zürichu)
1. mesto Dirka po Emiliji
1. mesto Dirka po Lombardiji
3. mesto Milano–San Remo
7. mesto Velika nagrada Québeca

Profesionalne zmage (88)

[uredi | uredi kodo]

V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.

Leto Zmaga Dirka Opomba Serija
2019 1. Portugalska Volta ao Algarve 2. etapa UCI Europe Tour (2.HC)
2. Portugalska Volta ao Algarve Skupno UCI Europe Tour (2.HC)
3. Združene države Amerike Dirka po Kaliforniji 6. etapa UCI World Tour (2)
4. Združene države Amerike Dirka po Kaliforniji Skupno UCI World Tour (2)
5. Slovenija Državno prvenstvo v vožnji na čas Enodnevna Državno prvenstvo
6. Španija Dirka po Španiji 9. etapa UCI World Tour (2)
7. Španija Dirka po Španiji 13. etapa UCI World Tour (2)
8. Španija Dirka po Španiji 20. etapa UCI World Tour (2)
2020 9. Španija Volta a la Comunitat Valenciana 2. etapa UCI ProSeries (2)
10. Španija Volta a la Comunitat Valenciana 4. etapa UCI ProSeries (2)
11. Španija Volta a la Comunitat Valenciana Skupno UCI ProSeries (2)
12. Združeni arabski emirati Dirka po Združenih arabskih emiratih 5. etapa UCI World Tour (2)
13. Slovenija Državno prvenstvo v vožnji na čas Enodnevna Državno prvenstvo
14. Francija Dirka po Franciji 9. etapa UCI World Tour (2)
15. Francija Dirka po Franciji 15. etapa UCI World Tour (2)
16. Francija Dirka po Franciji 20. etapa (ITT) UCI World Tour (2)
17. Francija Dirka po Franciji Skupno UCI World Tour (2)
2021 18. Združeni arabski emirati Dirka po Združenih arabskih emiratih 3. etapa UCI World Tour (2)
19. Združeni arabski emirati Dirka po Združenih arabskih emiratih Skupno UCI World Tour (2)
20. Italija Tirreno–Adriatico 4. etapa UCI World Tour (2)
21. Italija Tirreno–Adriatico Skupno UCI World Tour (2)
22. Španija Dirka po Baskiji 3. etapa UCI World Tour (2)
23. Belgija Liège–Bastogne–Liège Spomenik UCI World Tour (1)
24. Slovenija Dirka po Sloveniji 2. etapa UCI ProSeries (2)
25. Slovenija Dirka po Sloveniji Skupno UCI ProSeries (2)
26. Francija Dirka po Franciji 5. etapa (ITT) UCI World Tour (2)
27. Francija Dirka po Franciji 17. etapa UCI World Tour (2)
28. Francija Dirka po Franciji 18. etapa UCI World Tour (2)
29. Francija Dirka po Franciji Skupno UCI World Tour (2)
30. Italija Dirka po Lombardiji Spomenik UCI World Tour (1)
2022 31. Združeni arabski emirati Dirka po Združenih arabskih emiratih 4. etapa UCI World Tour (2)
32. Združeni arabski emirati Dirka po Združenih arabskih emiratih 7. etapa UCI World Tour (2)
33. Združeni arabski emirati Dirka po Združenih arabskih emiratih Skupno UCI World Tour (2)
34. Italija Strade Bianche Enodnevna UCI World Tour (1)
35. Italija Tirreno–Adriatico 4. etapa UCI World Tour (2)
36. Italija Tirreno–Adriatico 6. etapa UCI World Tour (2)
37. Italija Tirreno–Adriatico Skupno UCI World Tour (2)
38. Slovenija Dirka po Sloveniji 3. etapa UCI ProSeries (2)
39. Slovenija Dirka po Sloveniji 5. etapa UCI ProSeries (2)
40. Slovenija Dirka po Sloveniji Skupno UCI ProSeries (2)
41. Francija Dirka po Franciji 6. etapa UCI World Tour (2)
42. Francija Dirka po Franciji 7. etapa UCI World Tour (2)
43. Francija Dirka po Franciji 17. etapa UCI World Tour (2)
44. Kanada Velika nagrada Montréala Enodnevna UCI World Tour (1)
45. Italija Tri doline Vareseja Enodnevna UCI ProSeries (1)
46. Italija Dirka po Lombardiji Spomenik UCI World Tour (1)
2023 47. Španija Clásica Jaén Paraíso Interior Enodnevna UCI Europe Tour (1.1)
48. Španija Vuelta a Andalucía 1. etapa UCI ProSeries (2)
49. Španija Vuelta a Andalucía 2. etapa UCI ProSeries (2)
50. Španija Vuelta a Andalucía 4. etapa UCI ProSeries (2)
51. Španija Vuelta a Andalucía Skupno UCI ProSeries (2)
52. Francija Pariz–Nica 4. etapa UCI World Tour (2)
53. Francija Pariz–Nica 7. etapa UCI World Tour (2)
54. Francija Pariz–Nica 8. etapa UCI World Tour (2)
55. Francija Pariz–Nica Skupno UCI World Tour (2)
56. Belgija Dirka po Flandriji Spomenik UCI World Tour (1)
57. Nizozemska Amstel Gold Race Enodnevna UCI World Tour (1)
58. Belgija Valonska puščica Enodnevna UCI World Tour (1)
59. Slovenija Državno prvenstvo v vožnji na čas Enodnevna Državno prvenstvo
60. Slovenija Državno prvenstvo v cestni dirki Enodnevna Državno prvenstvo
61. Francija Dirka po Franciji 6. etapa UCI World Tour (2)
62. Francija Dirka po Franciji 20. etapa UCI World Tour (2)
63. Italija Dirka po Lombardiji Spomenik UCI World Tour (1)
2024 64. Italija Strade Bianche Enodnevna UCI World Tour (1)
65. Španija Dirka po Kataloniji 2. etapa UCI World Tour (2)
66. Španija Dirka po Kataloniji 3. etapa UCI World Tour (2)
67. Španija Dirka po Kataloniji 6. etapa UCI World Tour (2)
68. Španija Dirka po Kataloniji 7. etapa UCI World Tour (2)
69. Španija Dirka po Kataloniji Skupno UCI World Tour (2)
70. Belgija Liège–Bastogne–Liège Spomenik UCI World Tour (1)
71. Italija Dirka po Italiji 2. etapa UCI World Tour (2)
72. Italija Dirka po Italiji 7. etapa (ITT) UCI World Tour (2)
73. Italija Dirka po Italiji 8. etapa UCI World Tour (2)
74. Italija Dirka po Italiji 15. etapa UCI World Tour (2)
75. Italija Dirka po Italiji 16. etapa UCI World Tour (2)
76. Italija Dirka po Italiji 20. etapa UCI World Tour (2)
77. Italija Dirka po Italiji Skupno UCI World Tour (2)
78. Francija Dirka po Franciji 4. etapa UCI World Tour (2)
79. Francija Dirka po Franciji 14. etapa UCI World Tour (2)
80. Francija Dirka po Franciji 15. etapa UCI World Tour (2)
81. Francija Dirka po Franciji 19. etapa UCI World Tour (2)
82. Francija Dirka po Franciji 20. etapa UCI World Tour (2)
83. Francija Dirka po Franciji 21. etapa UCI World Tour (2)
84. Francija Dirka po Franciji Skupno UCI World Tour (2)
85. Kanada Velika nagrada Montréala Enodnevna UCI World Tour (1)
86. Švica Zürich Enodnevna Svetovno prvenstvo
87. Italija Dirka po Emiliji Enodnevna UCI ProSeries (1)
88. Italija Dirka po Lombardiji Spomenik UCI World Tour (1)

Odlikovanja in nagrade

[uredi | uredi kodo]

Prejel je številne domače in tuje nagrade za najboljšega domačega oz. svetovnega kolesarja leta:

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Nominacije

[uredi | uredi kodo]

Odlikovanje

[uredi | uredi kodo]
  • Zlati red za zasluge (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.[35]

Večna lestvica

[uredi | uredi kodo]

Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.

Uvrstitev Lestvica Točke
17. procyclingstats.com 1402,4 [36]
20. cyclingranking.com 29.785 [37]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://pantheon.world/profile/person/Tadej_Pogačar
  2. ↑ »UAE Team Emirates«. Cyclingnews.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. januarja 2019. Pridobljeno 6. januarja 2019.
  3. ↑ »UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa«. Cyclingnews.com. 8. oktober 2019. Pridobljeno 3. januarja 2020.
  4. ↑ Leicester, John (20. september 2020). »Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus«. NBC Boston. Pridobljeno 20. septembra 2020.
  5. ↑ »Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura«. MMC-RTV SLO. 18. julij 2021. Pridobljeno 19. julija 2021.
  6. ↑ »Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta«. MMC-RTV SLO. 25. julij 2023.
  7. ↑ »Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi«. MMC-RTV SLO. 27. maj 2024.
  8. ↑ »Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu«. ljubljana.info. 20. september 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2023. Pridobljeno 8. junija 2023.
  9. ↑ »Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju«. 24ur.com. 28. maj 2024.
  10. ↑ »Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru« (article). article. 2. avgust 2015. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  11. ↑ »Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana«. article. 4. september 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča (article) dne 3. oktobra 2022. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  12. ↑ »Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva« (article). article. 2. marec 2019. Pridobljeno 22. novembra 2019.
  13. ↑ »Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja« (article). article. 26. avgust 2018. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  14. ↑ »Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru« (article). article. 26. avgust 2018. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  15. ↑ »Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini« (article). article. 9. september 2018. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  16. ↑ »Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo« (article). article. 28. junij 2019. Pridobljeno 22. novembra 2019.
  17. ↑ »Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15« (article). article. 20. januar 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  18. ↑ »Tadej Pogačar crowned in Malhão« (article). article. 24. februar 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  19. ↑ »Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem« (article). article. 21. februar 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  20. ↑ »Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito« (article). article. 24. februar 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  21. ↑ »Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30« (article). article. 9. marec 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  22. ↑ »Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video« (article). article. 11. april 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  23. ↑ »Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu« (article). article. 12. april 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  24. ↑ »Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo« (article). article. 19. maj 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  25. ↑ »Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions« (article). article. 18. maj 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  26. ↑ »Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar« (article). article. 18. junij 2019. Pridobljeno 22. novembra 2019.
  27. ↑ »Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let« (article). article. 17. september 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  28. ↑ »Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti« (article). article. 1. september 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  29. ↑ »Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium« (article). article. 14. september 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  30. ↑ »Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje« (article). article. 30. avgust 2019. Pridobljeno 22. novembra 2019.
  31. ↑ »Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize«. CyclingWeekly. Pridobljeno 25. novembra 2021.
  32. ↑ »UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs«. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
  33. ↑ »Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar«. Sporza (v nizozemščini). 18. oktober 2022. Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2022. Pridobljeno 19. oktobra 2022.
  34. ↑ »Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022«. www.24ur.com. Pridobljeno 5. novembra 2021.
  35. ↑ »Zlati red za zasluge«. Pridobljeno 12. avgusta 2021.
  36. ↑ »Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats«. cyclingranking.com (v angleščini). 8. oktober 2023.
  37. ↑ »Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking«. cyclingranking.com (v angleščini). 8. oktober 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Tadej Pogačar.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tadej_Pogačar&oldid=6342656«