Pojdi na vsebino

Utu-hengal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Utu-hengal
Kralj Uruka
Fragment kamnitega spomenika z Utu-hengalovim imenom, Britanski muzej, London
Fragment kamnitega spomenika z Utu-hengalovim imenom, Britanski muzej, London
Vladanjeokoli 2119 pr. n. št. – 2112 pr. n. št. (srednja kronologija)
okoli 2055 pr. n. št. – 2048 pr. n. št. (kratka kronologija)
PredhodnikTirigan (Gutska dinastija)
Nam-mahani (Druga lagaška dinastija)
NaslednikUr-Nammu
Rojstvo22. stoletje pr. n. št.
Smrt22. stoletje pr. n. št.
Vladarska rodbinaPeta uruška dinastija
Uruk se nahaja v Irak
Uruk
Uruk
Položaj Uruka na zemljevidu Iraka

Utu-hengal (sumersko 𒀭𒌓𒃶𒅅, Dutu-ḫe₂-ŋal₂) ali Utu-Hegal je bil eden prvih domorodnih sumerskih kraljev, ki je vladal po več stoletjih akadske in gutske vladavine. V njegovih napisih se omenja kot uradni kralj Uruka, zato se šteje za ustanovitelja in edinega člana Pete uruške dinastije.[1][2]

Njegov zet Ur-nammu je bil ustanovitelj Tretje urske dinastije.

Življenje in vladanje

[uredi | uredi kodo]
Utu-hengalovo ime na njegovi steli zmage; napis se glasi: "Utu-hengal, veliki mož, kralj Uruka, kralj štirih strani sveta"[3][4]

Ozadje njegovega vladanja je povezano z več teorijami. Najpogosteje se omenja, da je bil guverner Uruka, ki se je okoli leta 2050 pr. n. št. uprl gutski oblasti. Sumerska mesta je povedel proti zadnjemu gutskemu kralju Tiriganu. V bitki na neznani lokaciji je Utu-Hengal zmagal in prisilil Tirigana na beg proti Gutiji.[5] Tirigan je pobegnil v mesto Dubrum (lokacija neznana), kjer so ga prijazno sprejeli. Ko so meščani izvedeli, da se mestu približuje Utu-hengalova vojska, so Tirigana in njegovo družino aretirali in pripeljali pred Utu-hengala. Tirigan je privolil, da zapusti Sumerijo in se umakne nazaj v Gutijo in bil nato osvobojen.[6]

Po porazu Gutijcev se je Utu-hengal uveljavil kot sumerski kralj. V sedmem letu kraljevanja je tragično umrl v nesreči pri pregledu jezu. Nekateri so sumili, da je šlo za umazano igro.[7] Na sumerskem prestolu ga je nasledil njegov zet, guverner Ura Ur-Nammu. Utu-hengal je bil zato edili kralj iz Pete uruške dinastije. Sumerci so Utu-hengalvo kraljestvo in Tretju ursko dinastija pravzaprav vedno obravnavali kot eno samo neprekinjeno dinastijo, katere ustanovitelj je bil Utu-hengal. Sumerci so ga poveličevali kot enega od največjih zgodovinskih osebnosti in junakov sumerskega ljudstva.

Naslavljanje

[uredi | uredi kodo]

Utu-hengal se je na svoji steli zmage opisal kot:

𒀭𒌓𒃶𒅅 / 𒍑𒆗𒂵 / 𒈗𒀕𒆠𒂵 / 𒈗𒀭𒌒𒁕 𒐉𒁀
Dutu-he2-gal2 / nita kal-ga / lugal unuki-ga / lugal an-ub-da limmu5-ba
"Utu-hengal, veliki mož, kralj Uruka, kralj štirih strani sveta"
— Utu-hengalovi naslovi na njegovi steli zmage[3][4]

Družina

[uredi | uredi kodo]

Utu-hengal je imel hčerko, poročeno z Ur-Nammujem, ki je rodila njegovega naslednika Šulgija. Hčerka ga je s poroko povezala Tretju ursko dinastijo. Šulgijev naslednik je bil njegov sin Amar-Sin.

Napisi

[uredi | uredi kodo]

Utu-hengal je znan z veliko napisov.[8]

Stela zmage

[uredi | uredi kodo]
Utu-Hengalova stela zmaga AO 6018 (fotografija in prepis besedila), Muzej Louvre[9]

Stelo zmage je Utu-Hengal postavil v Uruku. V obdobju Isinske dinastije je bila izdelana kopija, ki je zdaj v Muzeju Louvre (AO 6018).[10] Na njej je opisana kraljeva zmaga nad Gutijci, zlasti nad njihovim kraljem Tiriganom. Začetek napisa se glasi:

"Enlil! Gutijci, strupena kača z gora, ljudstvo, ki je nasilno delovalo proti bogovom, ljudje, ki jih je Sumersko kraljestvo pregnalo nazaj v gore, ki so Sumerijo napolnili z zlobo, ki so nekomu, ki je imel ženo, vzeli ženo, ki so nekomu, ki je imel otroka, vzeli otroka, ki so v državi povzročili zlo in nasilje – Enlil, kralj vseh dežel, da bi izbrisal njihovo ime, Utuḫegal, mogočni mož, kralj Uruka, kralj štirih strani sveta, čigar besed ni mogoče preklicati, Enlil, kralj vseh dežel, mu je za to izdal ukaz. K svoji gospe Inani je šel in molil, rekoč: »Moja gospa, levinja bitke, ki udrihaš po tujih deželah, Enlil, Sumersko kraljestvo naj se vrne pod tvoj nadzor, mi je ukazal. Bodi moj zaveznik«. Vojska številnih tujcev je od vsepovsod vdrla v deželo. Tirigan, kralj Gutijcev, je odprl svoja usta (kanal?), vendar nihče ni šel proti njemu. Zasegel je oba bregova Tigrisa. Na jugu, v Sumeriji, je prisvojil obdelovalno zemljo, na severu je prisvojil ceste. Glavne cesta v državi je zarasla visoka trava (....)
Utuḫegalovi odposlanci so Tirigana in njegovo ženo ter otroke ujeli v Dabrumu. Na roke so mu dali okove, čez oči pa so mu položili krpo (zavezali oči). Utuḫegal ga je prisilil, da se je ulegel pred Utujeve noge, in mu stopil za vrat. Gutija, strupena kača z gora, je pila iz razpok v zemlji."
— Utu-Hengalova stela zmage[3][4]

Vaza iz bakrove zlitine

[uredi | uredi kodo]
Vaza iz bakrove zlitine z Utu-hengalovim napisom, Britanski muzej
Začetek napisa na vazi:
𒀭𒌓𒃶𒅅 / 𒍑𒆗𒂵 / 𒈗𒀕𒆠𒂵 / 𒈗𒀭𒌒𒁕

Dutu-he2-gal2 / nita kal-ga / lugal unuki-ga / lugal an-ub-da limmu5-ba

"Utu-hengal, veliki mož, kralj Uruka, kralj štirih strani sveta"

Na vazi iz bakrove zlitine, ki je zdaj v Britanskem muzeju (BM 1999,0731.1), je naslednji Utu-hengalov napis:[11]

Utu-hengal, mogočni mož, kralj Uruka, kralj štirih strani sveta; kdorkoli bo izbrisal napis in namesto (mojega) imena napisal svoje, ali tisti, ki ga bo odstranil, njegovo kraljevanje naj se konča. Njegovo potomstvo naj bo iztrebljeno. An, kralj bogov, in Inana, gospodarica Uruka … naj ga prekolneta!
— Napis na Utu-hengalovi vazi[12]

Kamnit fragment

[uredi | uredi kodo]

Utu-hengalovo ime in naslovi so omenjeni tudi v napisu na kamnitem fragmentu, ki je v Britanskem muzeju:

"Utu-hengal, veliki mož, kralj Uruka, kralj štirih strani sveta."[13]
  • Del kammnitega spomenika z Utu-hengalovim imenom; Ur, okoli 2125 pr. n. št., zdaj Britanski muzej[14]
    Del kammnitega spomenika z Utu-hengalovim imenom; Ur, okoli 2125 pr. n. št., zdaj Britanski muzej[14]
  • "Utu-Hen(gal)" v klinopisu
    "Utu-Hen(gal)" v klinopisu
  • Utu-hengalov napis z imenom in naslovi[14]
    Utu-hengalov napis z imenom in naslovi[14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Utu-hengal, king of Uruk. V Basmachi, Faraj (1975). Treasures of the Iraq Museum. Al-Jumhuriya Press. str. 29.
  2. ↑ George, A.R. (2003). The Babylonian Gilgamesh Epic: Introduction, Critical Edition and Cuneiform Texts. Oxford University Press. str. 109. ISBN 978-0-19-927841-1.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2021. Pridobljeno 7. marca 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 THUREAU-DANGIN, Fr. (1912). »La Fin de la Domination Gutienne«. Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale. 9 (3): 111–120. ISSN 0373-6032. JSTOR 23283609.
  5. ↑ Samuel Noah Kramer (17. september 2010). The Sumerians: Their History, Culture, and Character. University of Chicago Press. str. 37. ISBN 978-0-226-45238-8.
  6. ↑ Kramer. The Summerians. str. 325-.
  7. ↑ Cooper, Paul M.M. The Sumerians - Fall of the First Cities.
  8. ↑ "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
  9. ↑ »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2021. Pridobljeno 7. marca 2021.
  10. ↑ "Louvre Museum Official Website". cartelen.louvre.fr.
  11. ↑ »Vase«. British Museum.
  12. ↑ "Vase". British Museum.
  13. ↑ Celotno besedilo: "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  14. ↑ 14,0 14,1 Celotno besedilo: »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
Utu-hengal
Peta uruška dinastija
Rojen: 21. stoletje pr. n. št. Umrl: 21. stoletje pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Tirigan
(Gutska dinastija) 		Kralj Ura, Sumera in Akada
okoli 21. stoletja pr. n. št. 		Naslednik:
Ur-Nammu
(Tretja urska dinastija)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Utu-hengal&oldid=6258766«