Case study: Modri stol

sodobnost strpnost bralna kultura komunikacija domišljija ilmska umetnost umetniki glasbena umetnost čustva medkulturni dialog gledališka umetnost enake možnosti igra intermedijske umetnosti vrednote običaji kulturna dediščina užitek kritičnost likovna umetnost sodelovanje ustvarjalnost plesna umetnost preteklost prihodnost kulturnoumetnostna vzgoja estetika PRIROČNIK S PRIMERI DOBRE PRAKSE IZ VRTCEV, OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL – dopolnjena spletna različica kulturnoumetnostna vzgoja PRIROČNIK S PRIMERI DOBRE PRAKSE IZ VRTCEV, OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL – dopolnjena spletna različica KULTURNO-UMETNOSTNA VZGOJA Priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol – dopolnjena spletna različica Uredniki: mag. Nataša Bucik, Nada Požar Matijašič, Vlado Pirc Strokovni pregled: dr. Andreja Barle Lakota, dr. Blaž Lukan Jezikovni pregled: Stanislava Remškar Oblikovanje: Suzana Kogoj Izdali in založili: Ministrstvo za šolstvo in šport, zanj: dr. Igor Lukšič Zavod RS za šolstvo, zanj: mag. Gregor Mohorčič Za založbo Zavoda RS za šolstvo: mag. Marija Lesjak Reichenberg Objava na spletnem naslovu: http://www.zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf Druga, dopolnjena izdaja Ljubljana, 2011 Publikacija je izdana s finančno podporo Ministrstva za šolstvo in šport in ni plačljiva. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.015.31:7(0.034.2) KULTURNO-umetnostna vzgoja [Elektronski vir] : priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol dopolnjena spletna različica / uredniki Nataša Bucik, Nada Požar Matijašič, Vlado Pirc. - 2., dopolnjena izd. - El. knjiga. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2011 Način dostopa (URL): http://www.zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf ISBN 978-961-03-0013-7 (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, pdf) 1. Bucik, Nataša 259892992 © Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2011 Vsebina Predgovor 5 Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju 7 Zakaj priročnik o kulturno-umetnostni vzgoji? 15 Bralna kultura / Primeri dobre prakse 23 / 36 Filmska umetnost / Primeri dobre prakse 65 / 72 Glasbena umetnost / Primeri dobre prakse 89 / 96 Gledališka umetnost / Primeri dobre prakse 111 / 123 Intermedijske umetnosti / Primeri dobre prakse 141 / 168 Kulturna dediščina / Primeri dobre prakse 191 / 197 Likovna umetnost / Primeri dobre prakse 217 / 224 Plesna umetnost / Primeri dobre prakse 255 / 271 Mrežni primeri dobre prakse 293 Literatura 307 Sodelujoči pri pripravi priročnika 309 3 Predgovor K ulturno-umetnostna vzgoja, področje na presečišču vzgojno-izobraževalnega in kulturnega sektorja, je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru prvič opredeljena v Nacionalnih smernicah za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju, ki jih je pripravila Razširjena medpredmetna skupina za kulturno vzgojo (strokovnjaki z različnih področij vzgoje in izobraževanja ter kulture), imenovana na Zavodu RS za šolstvo leta 2008. Ta strateški dokument, ki so ga spomladi leta 2009 potrdili in sprejeli vsi trije strokovni sveti v vzgoji in izobraževanju, predstavlja temelj kulturno-umetnostne vzgoje ter izhodišče pričujočega priročnika. V smernicah je opredeljen pomen načrtnega razvoja kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje, cilji in načela. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev – od uresničevanja temeljne človekove pravice do izobraževanja in sodelovanja na kulturnem področju, razvijanja ustvarjalnosti, izboljšanja kakovosti izobraževanja, razvijanja estetske občutljivosti in kritičnega odnosa do kulture in umetnosti … do zavedanja pomena nacionalne kulturne dediščine – je ključno partnerstvo vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanov ter posameznikov (strokovnjakov, umetnikov …). Dialog med umetnostjo ter vzgojo in izobraževanjem je treba še bolje razviti, zato smo pri pripravi tega priročnika posebno poudarili prav partnersko sodelovanje. Smernice s priročnikom so pomemben korak na skupni ustvarjalni poti. Priročnik namenjamo učiteljem in umetnikom, učencem in njihovim staršem ter skrbnikom, šolam in kulturnim ustanovam, študentom – bodočim učiteljem in umetnikom ter njihovim profesorjem, oblikovalcem vzgojno-izobraževalnih in kulturnih politik ter vsem, ki se zavedajo pomena načrtnega razvoja kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje. Pri pripravi smo izhajali iz 5 Predgovor prepričanja, da imajo vsi otroci in mladi pravico do spodbudnih kulturnih izkušenj, ki jih navdihujejo, spodbujajo njihovo domišljijo ter prispevajo k njihovemu celostnemu razvoju. Želimo si, da stik s kulturo (od knjig, filmov, predstav … do kulturne dediščine) postane del njihovega vsakdana, v vrtcih in šolah, kot del kurikula ter organiziranih obšolskih dejavnosti, pa tudi kot način preživljanja prostega časa. Kulturno-umetnostna vzgoja naj bo odprta, strokovnjaki naj uporabljajo raznovrstne didaktične pristope, ki otrokom in mladim omogočijo spoznavanje vseh umetnostnih področij na visoki kakovostni ravni. Z odpiranjem šole v širši družbeni prostor lahko posameznikom pomagamo presegati preizkušene poti. Tako bo otrokom in mladim omogočeno graditi, dograjevati in plemenititi njihov kulturni in s tem tudi svetovni nazor. S priročnikom želimo pokazati praktične smernice delovanja – z vključevanjem najnovejših didaktičnih spoznanj, domače in evropske tradicije, vseživljenjskega učenja, odprtega pojmovanja kulture, partnerskega sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in kulturnimi ustanovami, učitelji in umetniki želimo soustvarjati kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika – in s tem utemeljevati družbo in svet prihodnosti. Zahvaljujemo se vsem otrokom in mladim, strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanovah, umetnikom in drugim strokovnjakom, ki so s svojimi idejami, deli, izkušnjami in znanjem na različne načine prispevali pri nastanku tega priročnika. Uredniki: Nataša Bucik, Nada Požar Matijašič in Vlado Pirc 6 Likovna umetnost Cilji • spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti in umetnosti same; • spoznavanje in vzpodbujanje eksperimentiranja z umetniškimi sredstvi; • spodbujanje domišljije; • spoznavanje različnih materialov in tehnik; • razvijanje ročnih spretnosti; • spoznavanje poklicev. Medpodročne povezave V projektu smo povezovali vsa področja dejavnosti, od gibanja do matematike. Kroskurikularnost Vzpodbujanje ustvarjalnosti, razvijanje individualnih sposobnosti in spretnosti. Predstavitev pripravila Meta Podržaj. Komentar Projekt povezuje in vključuje vsa področja kurikula za vrtce. Vključevanje staršev in drugih strokovnih delavk je ustvarilo sproščeno vzdušje, kar je motiviralo otroke k spoznavanju in eksperimentiranju pri različnih umetniških zvrsteh (glasba, likovna umetnost, bralna kultura). Pri izvedbi bi se vrtec lahko povezal tudi z muzeji, s poklicnimi modnimi oblikovalci in drugimi delavci s tega področja. Primernost Omenjeni primer dobre prakse je ob ustreznih prilagoditvah možno nadgraditi za osnovne šole. MODRI STOL Nosilna ustanova: Vrtec Jelka, Ljubljana Vodja projekta: dr. Domen Zupančič, arhitekt, Martina Trontelj Hočevar, vzgojiteljica Sodelavci projekta v VIZ: pomočnica vzgojiteljice Zunanji sodelavci: študenti 3. in 4. letnika Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Ciljna skupina: skupina predšolskih otrok od petega leta naprej Trajanje: mesec dni oziroma 15 pedagoških ur (izvajanje po tedenskih etapah od dve do tri ure na dan). 228 V izdelavo stola ali klopi se vključuje marsikaj (teorija sedenja, potrebe, načini sedenja, vzroki sedenja in praksa udejanjanja ideje glede na razpoložljiva gradiva). Na tej točki postane primer Modri stol praktični prikaz in dejavnost didaktične likovne ustvarjalne igre otrok, študentov in mentorjev. Rezultat je uporabni predmet - stol oziroma element za sedenje. Otroška domišljija in mladostna ustvarjalna neomejenost pa se ne ustavita le pri tej osnovni funkciji predmeta, temveč jo obogatita še z dodatno funkcijo in vlogo (stol je lahko tudi telovadno orodje, gred za hojo, rabi kot hodulje, cev za prenos zvoka, zaslon za lutkovno igro itn). Projekt povezuje likovnost, matematiko celih števil, geometrijo osnovnih likov, glasbo – zvok in gibanje …. Ob teh predmetnih povezavah pa projekt Modri stol odstira problematiko ekološke ozaveščenosti ponovne uporabe predmetov (drugotna uporaba kartona in kartonastih tulcev) in zavedanje kompleksnosti arhitekturnega ustvarjanja (družbene norme in oblikovanje opreme). Metodologija izvajanja projektne naloge Modri stol je uporabna tudi na drugih področjih povezovanja likovne umetnosti z naravoslovnimi in humanističnimi predmeti. Projekt v Vrtcu Jelka smo izvajali po načrtovanih korakih v vrtcu in na fakulteti. Najprej smo se dogovorili o nalogah, vsebini, didaktičnih in drugih organizacijsko-izvedbenih zadolžitvah vseh sodelujočih v projektu (otroci, vzgojiteljice, študentje). V vrtcu smo v projekt zaradi zbiranja materiala vključili tudi starše in bližnje fotokopirnice, zbirali smo odpadne tulce in ravne plošče valovitega kartona. Pri tem nam je bila v pomoč naklonjenost fotokopirnic (za nas so zbrali kartonaste tulce, dolge 80 cm in več) ter podjetja Valkarton d.d. (brezplačno nam je odstopilo več plošč valovitega kartona). Usmerjeno vključevanje (delo za vodjo projekta in vzgojiteljico v vrtcu) potencialnih udeležencev k pripravi pomaga pri izboru in opredmetenju okvirnega seznama sodelujočih, ko se bo projekt začel praktično izvajati. Začetek na fakulteti: V prvem koraku projekta so študentje na fakulteti v okviru seminarja teoretsko in praktično preučevali izdelavo stolov iz kartona. Seminar, v katerega so vključeni študenti različnih letnikov, je oblika skupinskega študijskega dela na Fakulteti za arhitekturo pod mentorstvom profesorjev. Za dober potek skupinskega dela so bili študentje razdeljeni v skupine od tri do pet članov. Študentje so pregledali dosegljivo literaturo in vire na temo sedenja. Sestavili so tabelo antropoloških mer (dimenzije okončin, območij gibanja) otrok od petega do devetega leta. Pri tem delu so preverili še tehnične rešitve in likovne dosežke za zadnjih pet let na področju oblikovanja sedenja (splet in tematske serijske publikacije). Vloga mentorja je bila usmerjanje, pogovor o tematiki in izbrana predavanja ter priporočila literature. PRIMERI DOBRE PRAKSE Vsebina in potek Projekt Modri stol temelji na pobudi organizacije UNESCO, osnovni namen je krepitev povezanosti v skupini, razvijanje dialoga in učenje sprejemanja drugačnih. V našem vrtcu smo povzeli idejo projekta in jo prav zaradi medpredmetnega in medorganizacijskega sodelovanja kvalitetno nadgradili. Vzpodbuda radovednosti in neprisiljena komunikacija med vsemi udeleženci je omogočila različne konstruktivne pristope vseh udeleženih k aktivni interpretaciji dogodkov. l 229 Likovna umetnost RISBA IN FOTO: DOMEN ZUPANČIČ. Začetek v vrtcu: Medtem se je projekt v vrtcu začel tako, da sta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice z otroki izvajali svoj uvodni del delavnice: branje literature, pogovori na temo sedenja, premišljevanje o stolih in barvah. Otroci so poslušali pravljice in druge zgodbe: Astrid Lindgren: Pika Nogavička, Primož Suhodolčan: Grizi stol, pravljica o Kralju Matjažu, pripovedi o vladarjih in vladarskih stolih … Zgodbe sta jim vzgojiteljici približevali na različne načine – branje in gledanje knjige, pripovedovanje, opisovanje – ter jih pri tem vzpodbujali k različnim aktivnostim od risanja do pripovedovanja lastnih zgodb. Ob branju se je razvil pogovor na temo sedenja (zakaj sedimo, načini sedenja …) in stolov. Spodbujali smo domišljijo – otroci so lahko opisali svoj domišljijski stol ali pa stol, ki ga imajo doma. Razmišljali so o posebnih stolih za posebne namene (invalidski stoli, klopi, stol pri frizerju, stol pri brivcu, stol v šoli …). FOTO: DOMEN ZUPANČIČ Skice obeskov v obliki stola in drevo želja Sedimo na stolih iz papirja Prvo srečanje v vrtcu (prisotni vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, vodja projekta in otroci): Kot vodja projekta sem prvič obiskal otroke sam, brez študentov. To je bil voden obisk arhitekta v vrtcu; pogovarjali smo se o delu arhitekta, o hišah in o opremi prostorov. Med pogovorom sem za lažje razumevanje skiciral in delal manjše papirnate zloženke stolov. Z otroki smo skupaj izrezovali, barvali, lepili, sestavljali in se o stolih pogovarjali. Otroke sem obiskal v poznem jesenskem času, ko je listje že odpadlo. Po mojem odhodu je vzgojiteljica pripravila srednje veliko drevesno vejo, na katero so otroci obešali modele stolov, ki smo jih skupaj izdelali. Ti obeski so predstavljali drevo pričakovanj: na stole so sedale njihove želje in pravljična bitja (vile, škrati ...), ki so lovili otroške želje in jih izpolnjevali. To otroško udejstvovanje je bilo dobra predpriprava, saj so otroci vadili motorične sposobnosti (izrezovanje, barvanje, lepljenje, izdelovanje pentelj …), krepili prostorsko predstavo (iz razvite ravninske oblike so ustvarjali prostorske modele). Drugo srečanje v vrtcu (prisotni vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, vodja projekta, otroci in študentke): Ker smo se z otroki že poznali, so bili drugega obiska zelo veseli. Tokrat sem pripravil kratko nezahtevno vizualno uravnoteženo predavanje na temo sedenja in stolov (skice, fotografije v obliki digitalne projekcije). 230 : glej predavanje: http://www.zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/ Stol-in-papir-Zupancic.pdf Pri nalogi B je skupina zasnovala in izdelala nov arhitekturni element – stol iz ploskovnih elementov z minimalnimi detajli. Edini razpolož-ljivi material je bil valovit karton (trimilimetrski sendvič kartonske plošče). Kasneje smo pridali še tekstil za blazine. Polnilo blazin je bilo tudi iz papirja, uporabili smo papir, rezan FOTO: DOMEN ZUPANČIČ PRIMERI DOBRE PRAKSE Pri nalogi A je skupina študentov sestavila nov kartonast stol za odrasle in uporabila dva majhna obstoječa lesena otroška stola v novo kompozicijo z novo uporabo (klop, gledališka scena za lutkovno igrico …). Pri zasnovi so lahko uporabili papirnate cevi (tulce), obstoječe stole iz vrtca in tekstil. Vsak izbrani material ima svojo lastno strukturo, debelino, fizikalne lastnosti itd. Nastale zasnove na papirju in prostorskem modelu so študentke analizirale z vidika funkcije, uporabnosti in možne pripovednosti z refleksijo na izbrano literaturo, ki so jo otroci v »predprojektnem času« prebrali. Zahtevna naloga, ki je združila novo in obstoječe v novo prostorsko kompozicijo. FOTO: DOMEN ZUPANČIČ Refleksija s študenti na fakulteti: Na fakulteti smo skupaj s študenti izvedli refleksijo srečanja v vrtcu in sestavili seznam ugotovitev. Za bolj usmerjeno izvajanje sem kot mentor opredelil tri sklope nalog za izvedbo stolov glede na uporabo materiala (valoviti karton, tulci in kombinacija obeh). Vsaka naloga (A, B, C) je tehnično zahtevna zavoljo gradiva in izvedbe spojev. l FOTO: DOMEN ZUPANČIČ Med predstavljenimi fotografijami je bila tudi fotografija ženske, ki sedi na kartonasti klopci. Ob tej fotografiji me je kot arhitekta zanimalo, kako si otroci predstavljajo trdnost oblike. Vprašal sem jih, ali se na kartonskem stolu lahko sedi. Enoglasno so odgovorili, da stol iz papirja ni pravi stol, da na njem ne moremo sedeti, kar me je spodbudilo k zasnovi projekta čisto pravega stola iz papirja. Po predavanju je vzgojiteljica spodbudila otoke k risanju stola po lastnih predstavah (interpretacija vizualnega). Na trše liste so risali stole, mize, sedeče ljudi ... Stoli so bili prepoznavni, presežek pa so pokazali tako, da so stol narisali kot razvito mrežo na papirju in ga potem tudi izrezali iz papirja. Nastala je maketa stola po lastni zamisli. Delo je potekalo individualno. Študentke so predvsem opazovale delo in se potem aktivno vključile v pogovor z otroki o trdnosti papirnatega stola. Pogovori in otroške razlage z risbo so nam pomagale odkriti otroške predstave in pričakovanja o sedenju in stolih. Papirnati in kartonasti stoli A, B in C 231 Likovna umetnost s pisarniškim rezalnikom dokumentov. Stol je imel tri sedišča in visok naslon, ki je ob predstavitvi doživel transformacijo – naslon je postal površina za sporočanje misli otrok (risbe). Pri nalogi C so zasnovali stol zgolj z uporabo tulcev. Tudi tu so bili detajli preprosti in pretehtani glede izvedbe. Stol ali element je imel mnogo uporabnih funkcij. Sprva je bil le stol; ob spajanju elementov v niz je postal telovadna klop, pripomoček za fizikalne poskuse (spuščanje kroglice po tulcih, tulec kot zvočna cev, položeni tulci na tleh pa so v kombinaciji s kartonsko ploščo lahko tudi premikajoča se postelja) itd. Vrsta srečanj v vrtcu: V nadaljevanju projekta so študentke v dogovoru z mentorjem in mentoricami (vzgojiteljica in njena pomočnica) v vrtcu izvedle tedenske (en stol na teden) predstavitve stolov (A, B in C naloga). Tako so imeli otroci možnost dojemanja novosti, ne da bi bilo podatkov in dogodkov preveč. Predstavitve pri otrocih niso bile napovedane, dogodile se kot nenapovedani obiski. Potek predstavitve Študenti so po kratkem uvodnem pogovoru z otroki v igralnico prinesli posamezne elemente stola in otroke povabili k sestavljanju. Elementi so sprva abstraktni prostorski konstrukti, a počasi se skulptura spreminja v prepoznavno obliko. Otroci ustvarjajo sami (individualno ali v skupinah), študentje jih le tu pa tam usmerjajo, vsi udeleženi sprašujejo in razlagajo – razvije se prava ustvarjalna vnema vseh vpletenih. Vloga mentorjev in vseh odraslih je bila, da je proces potekal čim bolj usklajeno z dinamiko otroške aktivnosti. Stol, ki ga izdelajo, ostane v igralnici. V času do naslednjega projektnega koraka poteka t.i. ''poosebljenje stola'' – otroci ga ''udomačijo'' z barvami, risbami … ali pa povabijo starše, da ga preizkusijo. Stol dobiva vrednost in je fizična pojavnost vrednote skupinskega dela. Predstavitve so bile enake za vse stole. Zaradi neprisiljene vključenosti otrok k sestavljanju in poosebljanju stola so imeli vsi ti novi elementi veliko skupinsko vrednost. Otroci so pazili, da stolov z igro ali uporabo ni kdo poškodoval. Ker so jih izdelali sami, so jih cenili in zanje skrbeli. Na teh stolih so starši in stari starši brali izbrano literaturo. Stol je bil tudi osnova povezovanja med generacijami. Projekt se je zaključil s postavitvijo razstave v vrtcu – predstavitvijo izdelka otrok staršem, obiskovalcem in drugim otrokom v vrtcu. Sledila je razstava na fakulteti in drugod. Medpodročne povezave V projektu so se povezale dejavnosti z različnih področij: narava (ekologija), literarna, likovna in glasbena umetnost, matematika, gibanje. Kroskurikularnost Spodbujane medgeneracijskega sodelovanja in timskega dela ter spoštovanje različnosti. 232 Predstavitev pripravil dr. Domen Zupančič. Komentar Zanimiv primer dobre prakse, saj gre za tesno partnersko sodelovanje vrtca s fakulteto, na kakršno ne naletimo prav pogosto. Inovativna zasnova in izvedba projekta, ki sledi ciljem kurikula za vrtce, kaže, kako je mogoče ustvarjalno sodelovanje vseh vpletenih udeležencev. Ključno je sodelovanje partnerjev pri načrtovanju in izvedbi projekta, skupno reševanje vsebinskih in drugih problemov, ki se porajajo, tako z vidika metodike, tehnike, vzpostavljanja medosebnih odnosov. Tovrstna praksa ponuja mnogo izraznega potenciala vsem udeležencem. Primernost Projekt je z ustreznimi prilagoditvami primeren tudi za osnovne in srednje šole. Priporočena literatura Čerkez, T. B. in Zupančič, D. (2011). Prostor igre. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo in Pedagoška fakulteta Ljubljana. Hočevar, T. M. (2009). Ustvarjalen, nekonvencionalen pristop k Unesco projektu “Modri stol”. Likovna vzgoja, X, št. 47–48, str. 29–35. PRIMERI DOBRE PRAKSE Refleksija dr. Domna Zupančiča: Pri zasnovi sodelovanja so se porajala številna vprašanja: Kako zasnovati sodelovanje med otroki, starimi od štiri do šest let, in študenti? Kako določiti mejo med delom otrok in delom študentov? Kje postaviti mejo mentorstva med vzgojiteljico in mentorjem? Kaj je rezultat, je to tisto otipljivo ali tisto naučeno? Na koncu sva z vzgojiteljico, mentorico projekta v vrtcu, našla ključ: najina vloga je brisanje mej med dvema generacijama in postavljanje novih odnosov med njimi. Vse drugo je le struktura, ki omogoča zavedanje potreb drugih in lastnih želja. Oblikovanje pohištva iz papirja v svetovnem merilu ni nekaj novega, tudi na naši šoli so študentje že oblikovali predmete (tudi kupolo) iz kartona. Novo je , da so študentje ustvarjali neposredno uporabne elemente in jih javno predstavili najzahtevnejšim uporabnikom – otrokom. Po odzivih otrok, njihovi neverjetni navihanosti in izvirnosti razmišljanja sem bil tega sodelovanja med univerzo in vrtcem izredno vesel. Arhitekturna delavnica ni reševala prostorskih zagat, temveč tiste, ki nastanejo v glavah nas odraslih. Delavnica je pokazala, da so smeh, veselje in igra dobra popotnica za vse življenje, vse drugo je zgolj balast socialnih okvirjev in kulturnih dogem. Vzpodbuda radovednosti in neprisiljena komunikacija med vsemi udeleženci je omogočila raznotere samoiniciativne konstruktivne pristope otrok k aktivni interpretaciji dogodkov. l 233