Pomen razvojnih odnosov na delovnem mestu

2014

Anali PAZU HD

Nove tehnologije bistveno spreminjajo načine življenja in dela, pa tudi načine razmišljanja in dojemanja sebe in sveta okrog nas (Pogačar, 2017). V celoti ne moremo natančno predvideti, kakšna bo prihodnost dela, vendar se spremembe že dogajajo in zahtevajo upravljanje. Zagotovo pa vemo, da se na trgu dela zaradi digitalizacije povečujejo prekarne oblike dela, zaradi katerih se zmanjšuje dostop delavcev do sistemov socialne varnosti. Namreč, na trgu dela so se pojavili novi strukturni izzivi, ki povečujejo prepad med zaposlenimi, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o trajni zaposlitvi, in tistimi, ki delo opravljajo v drugih oblikah dela, ki so običajno prekarne. Neupoštevanje nevarnosti prekarnosti in težav z zdravjem ter družbenimi odnosi je znak šibkega upoštevanja družbene odgovornosti vplivnih ljudi in njihovih organizacij, vključno z vladnimi organi.

Organizacija, 2011

Kriza kaže, da je menedžment podjetij premalo celovit; med drugim se prevec omejuje na ekonomske in tehnoloske dejavnike. Zaradi porasta kompleksnosti in hitrosti porajanja izzivov okolja se organizacije med drugim soocajo z demografskimi in socialnimi spremembami, s spreminjanjem vrednot, zahtev in stalisc zaposlenih, z njihovo custveno nestabilnostjo in zastavljanjem temeljnih bivanjskih vprasanj, s katerimi spoznavajo najgloblji namen življenja. Duhovno zavedanje in nacin življenja postajata priznana nepogresljiva vrednota ljudi, ki ne skrbijo le za optimalno uresnicevanje svojih življenjskih vlog, ampak tudi za osebni in osebnostni razvoj. Duhovna inteligenca kot filozofija vodenja podjetja spreminja pomen in smisel poslovanja: ukinja omejenost na racionalni del osebnosti. Nadgrajena je z duhovnim kapitalom, zato predstavlja zavedanje, da gre za visje poslanstvo (od zgolj dobicka), in je osnova za doseganje psihicnega dobrega pocutja zaposlenih, katero podpira ustvarjalnost, ino...

2008

Kontakt: janez.damjan@sartes.si Znanstveno-raziskovalni inštitut Konzorcij za uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju področja storitev GeaX 2008 Pomen podjetništva raste! Zaradi naraščajoče negotovosti in kompleksnosti poslovnega okolja je še bolj izražena potreba po podjetniških odzivih! Globalni pritiski Spremenjen položaj posameznika Družbene spremembe Nove oblike organizacije Vir: Gibb, Cotton, 1998 Vse večje zavedanje o pomenu podjetništva tudi v Sloveniji! (npr. Turk, 24.6.2009) GeaX 2008 19.500 maturantov na 125 šolah Tretjina jih obiskuje ekonomske, komercialne, trgovske in podobne šole, kjer poslušajo ekonomijo, gospodarsko poslovanje, računovodstvo, poslovno matematiko, marketing…in podjetništvo. 1. Koliko izmed njih si želi postati podjetnik? 2. Kateri dejavniki vplivajo na željo postati podjetnik in odnos do podjetništva? 3. Kako uspešne so obstoječe oblike poučevanja ter spodbujanja podjetnosti? GeaX 2008 1. faza: Študij...

Osnovni cilj aktivnega učenja je dosečiželeno uspešnost danega učnega algoritma sčim manjšim stevilom učnih primerov. Vzrok te težnje je v dejstvu, da je označevanje učnih primerov običajno drago zaradi količinečasa in umskega naporačloveškega označevalca. Vendar pa ima aktivno učenje pomanjkljivosti, kot so neupoštevanje stopnje učiteljevega poznavanja problema in pomanjkanje mehanizma za zagotavljanje razumljivosti aktivno izbranih učnih primerov. V temčlanku predlagamo nov pristop k aktivnemu učenju, t. i. "vzajemno aktivno učenje", ki umetnemu inteligentnemu učencu pomaga, da svojemu učitelju zastavi kar se da jasna in razumljiva vprašanja. Tovrstno učenje se izkaže za bolj zanesljivo in uspešno v primerjavi z osnovnim aktivnim učenjem. Ključne besede: aktivno učenje, socialno strojno učenje, učenje konceptualnega znanja, interakcija meď clovekom in računalnikom, avtonomni razvoj Active learning and teacher-learner mutuality In active learning, the basic objective is to reach a desired performance of some learning algorithm with as little training instances as possible. The reason behind is that labeling of the training instances is typically expensive with respect to the amount of time and intellectual effort of a human annotator. However, active learning has shortcomings, for example ignoring the extent of the teacher's familiarity with the problem and absence of a mechanism for ensuring the understandability of the actively selected training instances. In this paper we propose a new approach to active learning, called "mutual active learning". It helps the artificial intelligent learner to pose questions to his human teacher, which are as clear and as understandable as possible. Such learning appears to be more reliable and successful than the basic active learning.

2014

Uspešne ženske poklicne poti skozi prizmo kulturne tematizacije spolnih vlog V magistrski nalogi želim razsvetliti problem ženske na pomembnem »odgovornem« delovnem mestu tako v javni kot tudi v zasebni sferi. Videti je, kot da so delovna mesta in položaji v hierarhiji socialnih statusov v zahodnih (kapitalističnih) družbah, še vedno prirejena potrebam moške spolne vloge, oziroma so višje vrednotena (tudi ekonomsko, ne le socialno družbeno), če jih zasedajo predstavniki moškega spola. Vsaj v Sloveniji lahko zanesljivo sledimo premisi, da bolj kot se denimo, nek poklic, področje dela ali stroke 'feminizira', nižje se vrednoti, pa čeprav pravno formalno obstajajo podlage za enakopravnost spolov. Pa je tako tudi v realnosti? Pri tem je potrebno upoštevati ne le odnos politike, gospodarstva in delodajalcev do žensk, temveč upoštevati in osvetliti tudi odnos ljudi samih, moških in žensk, do problematike enakopravnosti žensk pri zaposlovanju, napredovanju in vodenju. Ta se sčasoma spreminja, in hkrati na nek način odraža tudi številne spremembe v sami družbi in načinih, na katere le-ta deluje. Z obdobjem ženske emancipacije na zahodu je nastopila tudi faza večje feminizacije tradicionalno moških, in kot takih »odgovornejših«, višje vrednotenih delovnih mest. Strukturne potrebe delovnih mest so se delno uskladile s politično korektno doktrino enakosti spolov, delno pa je prišlo tudi do sprememb v samih vsebinah in pričakovanjih ženske spolne vloge na zahodu. Seveda je kontekst vsega tega predvsem v redefiniranih pričakovanjih družbe v zvezi s spolnimi vlogami, v spremenjenih predstavah 'sodobne' ženskosti in moškosti, v novih oblikah družinskega življenja in v vedno večjem poudarku na avtonomnosti, individualizaciji in 'realiziranosti' sodobnega posameznika. Prav tako ima pri tem predrugačenju pričakovanj v zvezi s spolom določeno vlogo tudi t.i. »tekoča« identiteta posameznika, ki jo v zadnjih nekaj desetletjih vse manj izoblikujejo trdna stara torišča, kot so barva kože, nacionalna pripadnost in seveda spol.

Andragoška spoznanja, 2017

V članku razpravljamo o učinkih globalizacije na spremembo življenjskih potekov. Izhajamo iz teze, da individualizacija in destandardizacija življenjskega poteka terja od ljudi večjo pripravljenost za odgovorno načrtovanje življenja. Predvsem prehodi iz mladosti v odraslost postajajo nejasni in fleksibilni, kar spreminja tudi obdobje odraslosti. Posledično je odraslost izgubila mnogo svojih stabilnih struktur vlog in tradicionalnih pomenov ter postaja vse bolj psihološki pojav. Vse to pa seveda pomeni, da imajo zdaj odrasli opravka s ključnim identitetnim delom, prej rezerviranim za obdobje mladosti. Tu ima pomembno vlogo izobraževanje odraslih, ki je postavljeno pred nove izzive in naloge. Poleg izobraževanja za delo (dokvalifikacije, prekvalifikacije) ima izobraževanje odraslih vedno bolj pomembno socialno funkcijo (socialno in tehnološko vključevanje, pridobivanje novih socialnih kompetenc za razumevanje družbenih dogajanj) in posebej psihološko funkcijo (razvoj »identitetnih kap...

Teorija in praksa, 2012

Povzetek. V članku odgovarjamo na vprašanji, kje so temeljne ovire za uveljavljanje žensk v znanosti v Sloveniji, kaj so razlogi za vertikalno segregacijo po spolu, na katero opozarjajo statistični podatki in mnenjske študije. Na vprašanji bomo odgovarjali s pomočjo teoretske refleksije in podatkov raziskave o razlikah v delovnih pogojih in kariernih poteh v znanosti med spoloma v Sloveniji, ki smo jo izvedli na vzorcu 1100 doktorjev in doktoric znanosti. Rezultati raziskave nedvomno potrjujejo hipotezo, da je spolna pripadnost še vedno osrednji element institucionalnega življenja v znanosti v Sloveniji, ne v predavalnicah, ampak tam, kjer so moč, vpliv, prestiž, ugled, denar, kjer se sprejemajo odločitve. Večina funkcij, ki jih zasedajo znanstvenice v akademski sferi, zadeva pretežno pedagoško delo, ki ima manjši pomen za karierno napredovanje in ugled. Zaradi nove pozornosti do položaja žensk v znanosti v zadnjem desetletju vse redkeje naletimo na odkrito vedenjsko izvajanje dominacije. Institucionalna dominacija se je premaknila v prikrite vidike moči. Pravzaprav položaj žensk v znanosti povsem ustreza današnjemu upravljanju z znanostjo v okviru prevladujoče neoliberalne družbene paradigme. Ključni pojmi: feministična perspektiva, karierne poti, znanstvena kultura, prekarnost, segregacija po spolu Uvod Izhodiščno raziskovalno vprašanje, ki si ga zastavljamo v članku, je, kje so temeljne ovire za uveljavljanje žensk v znanosti v Sloveniji, na katero opozarjajo statistični podatki in mnenjske študije . Na ta vprašanja bomo odgovarjali s pomočjo teoretske refleksije in podatkov raziskave o razlikah v delovnih pogojih in kariernih poteh v znanosti med spoloma v Sloveniji. Vprašanje, kako odpraviti * Dr. Mirjana Ule, redna profesorica na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. ** Izvirni znanstveni članek.

2014

My thesis deals with the importance and dimensions of the structure of relations between actors for the process of policy-making and policy outcome, thereby taking as a basis the concept of policy networks which, in recent decades, has been one of the most widely spread research approaches to studying the relations between actors involved in the processes of policy-making.. The theoretical dimensions of the structural aspect of policy networks are shown on a specific case of the analysis of relations between actors who, in the period from January 2005 to November 2006, were involved in the golf course expansion in the protected area of the Lipica Studfarm Public Institute. The essential conclusions of my research are based on the realization that through identifying the policy network structure itself, the patterns of relations between actors can be defined, and that the structure of relationships between actors in a policy network has an impact on policy outcome. The analysis of the structure of the policy network under consideration indeed reveals and confirms, to a large extent, my assumption that state intervention in the policy-making related to the planning of activities affecting the environment-e.g. golf course expansion in the protected area of the Lipica Studfarm-is a result of the close interrelation between government actors and a selected group of non-government players.

2019

V diplomskem delu smo se poglobili v pojem ustvarjalnosti, ki je pri delu šolskih svetovalnih delavcev izredno pomemben, saj morajo ti pri delu z učenci z učnimi težavami neprestano prihajati do ustvarjalnih rešitev. Definirali smo vzroke učnih težav, razlikovali med vrstami učnih težav ter ugotovili, kako poteka kontinuum pomoči, ki so ga deležni učenci z učnimi težavami. V nadaljevanju diplomskega dela smo se osredotočili tudi na vlogo in pomen šolske svetovalne službe, v povezavi s tem pa opisali temeljna načela, funkcije in dejavnosti šolskih svetovalnih delavcev. Ker je poleg svetovanja učencem z učnimi težavami pomembno tudi posvetovanje in sodelovanje s starši, učitelji in ostalimi strokovnimi delavci, smo v okviru tega raziskali pomen strokovnega tima. Namen diplomskega dela je bil proučiti uporabo ustvarjalnih pristopov (strategije, metode, tehnike, pripomočki, oblike dela) šolskih svetovalnih delavcev pri delu z učenci z učnimi težavami, poleg tega pa raziskali tudi, s kakšnimi težavami in izzivi se svetovalni delavci pri delu z njimi soočajo. V empiričnem delu smo ugotovili, da pri delu šolskih svetovalnih delavcev, ki se ukvarjajo z učenci z učnimi težavami, izredno pomembno vlogo igra ustvarjalnost. Do ustvarjalnih rešitev oz. uvidov svetovalni delavci prihajajo spontano, tako da najprej preizkušajo, nato pa učinkovite ustvarjalne pristope medsebojno kombinirajo. Na ta način so pristopi prilagojeni učenčevim potrebam, sposobnostim, zanimanjem in interesom. Svetovalni delavci se strokovno izobražujejo, kolikor jim to dopušča šola, v kateri so zaposleni. Za premagovanje učenčevih težav je pomembna vzpostavitev strokovnega tima ter aktivnega sodelovanja s starši tako preko formalnih kot tudi neformalnih srečanj.