Pomembnejši Premostitveni Objekti, Ki Jih Je Gradilo Primorje D.D. Zadnjih 15 Let

Download as pdf or txt
Download as pdf or txt
You are on page 1of 11

Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je

gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let

Zvonko Coti , dipl.inž.grad.


Iztok Likar, univ.dipl.inž.grad.
Karmen Koglot, univ.dipl.inž.kem.
PRIMORJE d.d., Ajdovš ina

Povzetek

V prispevku so predstavljeni pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje


d.d. glede na uporabljene tehnologije gradnje in karakteristike vgrajenih betonov.
Podan je pregled razvoja betona skozi 15 letno obdobje od prvega Viadukta Bandera gra-
jenega v letu 1994 do Viadukta Dole, ki ga gradimo v letu 2009. Projektantske rešitve so nareko-
vale uporabo primernih tehnologij, te pa so pogojevale betone glede na namen uporabe. V tem
asu smo bili pri a tudi razvoju kemijskih dodatkov, predvsem superplastifikatorjev, ki so spod-
budili razvoj lažje vgradljivih svežih betonov. Karakteristike teh betonov so narekovale tako
spremembe v proizvodnji na betonarnah kot spremembe pri transportu in vgrajevanju.
Klju ne besede: armirani beton, tehnologija gradnje

Abstract

The papers presents more important bridging facilities, constructed by Primorje Joint-
Stock Company, presented according to applied technology works and characteristics of the
placed concrete. A review of evolution of the concrete through a 15-year period, since the first
Viaduct Bandera back in 1994 up to Viaduct Dole currently build in 2009, is given. Design
solutions have dictated the application of appropriate technologies which have conditioned
concrete solutions with regard to the purpose of use. In the meantime, we have witnessed the
development of the chemical additives, mainly superplasticizers, which prompted the evolution of
better placeable fresh concrete. Production modifications on concrete batch plants and changes
with concrete transportation and concrete placing as well are resulted from the characteristics of
the concrete.
Keywords: reinforced concrete, construction technology

Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.: More important bridging structures build by Primorje in the last 15 years
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let

1 Uvod polje po polju, postopno narivanje, prosto-


konzolna gradnja, gradnja s pomi nim odrom
Primorje d.d. je od leta 1994 do leta 2009 in montažna gradnja. V preglednici 1 so
zgradilo 23 ve jih premostitvenih objektov. podani zgrajeni objekti v omenjenem obdobju
Prekladne konstrukcije premostitvenih objek- s prikazom odsekov projektantov, dolžin in
tov gradimo po petih tehnologijah in sicer tehnologij gradnje prekladne konstrukcije

Preglednica 1:
Objekt Odsek Projektant Dolžina v m Tehnologija Leto
1 Viadukt Bandera A1, Razdrto- ebulovica Ponting d.o.o. 280 postopno narivanje 1994
2 Viadukt 6-15 Bazara HC Vrtojba-Selo SPIT d.o.o. 140 polje po polju 1994
3 Viadukt rni Mlinar A1, Vransko - Trojane Ponting d.o.o. 260 polje po polju 1999
4 Viadukt Ribnik H4, Vipava - Selo Ponting d.o.o. 359 postopno narivanje 1999
5 Viadukt Glinš ica A1, Kozina - Klanec Ponting d.o.o. 236 postopno narivanje 2000
6 Union most Podgorica ( rna gora) Ponting d.o.o. 214 polje po polju 2003
7 Viadukt Smelavec A1, Klanec - Srmin Ponting d.o.o. 214 polje po polju 2003
8 Viadukt Bari evi AC Sv.Rok - Maslenica (HR) Ponting d.o.o. 294 polje po polju 2003
9 Viadukt Boži i AC Sv.Rok - Maslenica (HR) SPIT d.o.o. 241 montaža 2003
10 Most Dobra AC Rjeka - Karlovac (HR) Ponting d.o.o. 241 postopno narivanje 2003
11 Viadukt Tržiška Bistrica A2, Podtabor - Naklo Ponting d.o.o. 241 postopno narivanje 2003
12 Viadukt rni Kal A1, Klanec - Srmin Ponting d.o.o. 1056 prostokonzolna gradnja 2004
13 Viadukt Šumljak H4, Razdrto - Vipava Ponting d.o.o. 671 premi ni oder 2005
14 Most Millennium Podgorica ( rna gora) Ponting d.o.o. 160 postopno narivanje 2005
15 Viadukt Boršt 1 H4, Razdrto - Vipava Ginex d.o.o. 152 polje po polju 2005
16 Viadukt Rupa AC Rupa - Reka (HR) Rjeka Projekt 300 montažna gradnja 2005
17 Most Ren e Obvoznica Ren e Primorje d.d./Ponting d.o.o. 71 polje po polju 2005
18 Viadukt Polance H4, Razdrto - Vipava Gradis Biro MB 377 postopno narivanje 2008
19 Viadukt Pera ica A2, Pera ica - Podtabor Ponting d.o.o. 367 prostokonzolna gradnja 2008
20 Viadukt Dobruša A2, Vrba - rnivec Ponting d.o.o. 325 postopno narivanje 2008
21 Most ez Savo pri HE Krško Obvoznica Krško Ko - Biro MB 151 postopno narivanje 2008
22 Viadukt Dole A2 Ponikve - Hrastje Promico d.o.o. 308 postopno narivanje 2009
23 Viadukt Predel Log pod Mangartom - Predel ISB d.o.o MB/Primorje d.d. 128 prostokonzolna gradnja z zategami 2009

V nadaljevanju je podan pregled potoka Vrnivec, kjer poteka tudi železniška


pomembnejših premostitvenih objektov proga, na višini do 15.00 m. Zaradi sorazmer-
(Viadukt Ribnik, Viadukt Šumljak, Most no majhne višine viadukta nad terenom je
Ren e, Viadukt Pera ica, Viadukt Dobruša) izbran tipi ni razpon 37.50 m ter škatlasti
glede na tehnologijo gradnje prekladne kons- pre ni prerez prekladne konstrukcije višine
trukcije, razred tla ne trdnosti betona in leto 2.85 m s konzolama v pre ni smeri dolžine do
gradnje. 2.60 m. Prekladna konstrukcija se je gradila
po sistemu narivne gradnje z jeklenim klju-
nom dolžine 30.00 m in dolžino karakteristi -
2 Pregled pomembnejših nega segmenta 37.50 m, tako da med gradnjo
premostitvenih objek- viadukta železniški promet ni bil oviran.
tov
2.1 Viadukt Ribnik
Viadukt Ribnik tvorita dva lo ena samo-
stojna objekta, ki nizko premoš ata dolino

Slika 1: Shema Viadukta Ribnik grajenega po tehnologiji narivne gradnje

Pre ni prerez stebrov je modificirane ''I'' segajo minimalno 4.5 -5.0 m v kompaktno in
oblike, gabaritnih dimenzij 3.60 m x 1.80 m. trdno hribino.
Višine stebrov znašajo od 5.50 m do 12.50 m.
Objekt je, odvisno od spremenljive podlage,
2.1.1 Lastnosti uporabljenih
kombinirano temeljen na plitvih temeljih betonov
dimenzij 6.0 m x 6.0 m (vmesne podpore P2, Pri gradnji Viadukta Ribnik je bil za pre-
P3, P4 in P9) ali na pilotih premera 125 cm kladno konstrukcijo uporabljen projektiran
(ostale vmesne podpore in oba opornika), ki beton skladen s »PBAB – Pravilnik o tehni -

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let
nih normativih za beton in armiran beton«; 15z 45B, za kemijski dodatek smo uporabili
(Ur.l. SFRJ, št 11/87). V projektu betona je plastifikator in aerant, dodana pa je bilo
bil predviden naslednji transportni beton: mivka. Projektirani v/c je bil 0,43.
MB 40 VDT OMO 100 (rec. Beton smo proizvajali na betonarni Gra-
AC-L-13-OMO) dis SB 500 v Ajdovš ini v lasti Primorja d.d.
(C 30/37; XC4; XD2; XF3; Dmax22; V preglednici 2 so podane vrednosti presku-
ciljni posed 100mm; PV I) sov in meritev vzorcev svežega in strjenega
Za kameni agregat smo uporabili separi- betona, ki so bili odvzeti pri vgrajevanju
rani kamnolomski drobljenec nazivnih frakcij betona na objektu od oktobra do decembra
0/4, 8/11, 11/16 in 16/22; cement je bil PC 1998.

Preglednica 2:
Sveži beton Strjeni beton
Podatki Posed Pore Tla na trdnost Gostota VDT OMO 100
3
v mm v% v MPa v kg/m v mm v%
Število podatkov 404 404 407 407 27 15
Povpre je 86 4,1 52,1 2356 16 0,7
Standardni odklon 14 0,7 6 30 8 1
Najve ja vrednost 125 7,5 71,7 2430 30 3,2
Najmanjša vrednost 10 2,8 38,8 2195 5 -0,5
PV – odpornost proti prodoru vode
OMO – notranja odpornost proti zmrzovanju in tajanju (100 ciklov)

Na podlagi rezultatov svežega betona jem relativno nizko nad terenom na višini od
lahko ugotovimo, da je imel beton pri vgraje- 0 do 20m.
vanju posed v povpre ju 86 mm. Na gradbiš- Izredno težavna je predvidena geometrija
u smo merili pore, ki so bile v povpre ju ceste na obmo ju tega viadukta, saj poteka os
4,1%. ceste v »S« krivini z radiji in s prehodnicami,
Med gradnjo prekladne konstrukcije smo tako da se je na objektu izvedeno vitoperjenje
odvzeli 407 kock za preskus tla ne trdnosti po pre nega naklona od –2.5% do +.5%. Nivele-
28 dneh. Povpre je tla ne trdnosti betona je ta se spuš a s padcem 5,9% ter je delno v
52,1 MPa z standardnim odklonom 6,0. radiju. Normalni profil na objektu ustreza
Dosežena karakteristi na trdnost je 43,2 MPa profilu hitre ceste z 2 krat po dvema promet-
kar presega projektirano 40 MPa. Izmerjena nima pasovoma brez odstavnih pasov s skup-
odpornost betona proti prodoru vode je v no širino 21,08m. Zaradi nizke nivelete, smo
povpre ju 16 mm, najve ja vrednost 30 mm. se odlo ili za relativno male razpone. Diktiran
Preskus OMO pri 100 ciklusih nam kaže, položaj in razpon 36m za premoš anje vod-
da je beton odporen proti zmrzovanju in nega zajetja ni ustrezal premostitvi ostalih
tajanju saj znaša povpre ni relativni modul vodnih grap po pobo ju, zato je ta razpon
elasti nosti 99,3% kar je ve kot zahtevanih predstavljal izjemo, tipi ni pa je bil izbran v
75%. dolžini 31,0 m. Temeljenje smo predvideli kot
globoko na pilotih premera 118cm, s po
2.2 Viadukt Šumljak štirimi kosi na podporo posameznega viaduk-
ta.
Dvojni lo eni pobo ni viadukt premoš a
pobo je z grapami, cestami in vodnim zajet-

Slika 2: Shema Viadukta Šumljak grajenega po tehnologiji premi nega odra

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let

Stati na zasnova nosilne konstrukcije je Glede zahtevno geometrijo se je po pod-


kontinuiran ploš ati nosilec preko 22 polj iz robnih analizah in primerjavah, odlo ilo za
omejeno prednapetega betona. Stati ni razpo- druga no konstrukcijsko zasnovo kot je bila
ni po osi HC znašajo 24 + 19 x 31 + 36 + 22 razpisana. Zasnova omogo a enostavno –
= 671 m. Pre ni prerez je ploš ati prednapeti enovito tehnologijo gradnje. Bistvene poenos-
betonski gredni nosilec z obojestranskimi tavitve tehnologije sta omogo ili predvsem
konzolami ter stati no višino 1,25m. Širina izbira temeljenja in izbira polne prekladne
spodnjega roba nosilca znaša 4,5m, dolžina konstrukcije. Kot je že prej omenjeno je
konzol 2,2 do 2,4m. temeljenje viadukta izvedeno na pilotih,
Podporna konstrukcija vsakega od obeh premera 118 cm in dolžine 12 do 31m, skupaj
viaduktov ima po 21 vmesnih stebrov ter po 2 184 pilotov v skupni dolžini 3.608 m'.
krajna opornika. Višina vmesnih stebrov je od Podporna konstrukcija vsake od obeh
6.50 m do 17.50 m. Vsi stebri imajo vzdolžno konstrukcij viadukta ima po 21 vmesnih
dimenzijo 1.40m in pre no 4.60m, s tem da so stebrov, ter po dva krajna opornika, skupno
stebri v oseh 1-3 in 9-21 "H" prereza, stebri v torej 42 stebrov višine 6.2 do 17.5 m' in 4
oseh 4-8, na katerih so nepomi na ležiš a in opornike. Stebri v oseh 1-3 ter 9-21 so H
prenašajo horizontalne sile pa so polnega prereza in so na njih nameš ena vzdolžno
pravokotnega prereza. pomi na ležiš a. Stebri v oseh 4-8 so polnega
Temeljenje celotnega viadukta je predvi- pravokotnega prereza, na njih pa so nameš e-
deno na pilotih premera 118cm dolžine od 12 na nepomi na ležiš a, ki prenašajo vse vzdol-
do 31 m. Vsi vmesni stebri so temeljeni preko žne sile, torej je na teh petih stebrih »obeše-
pilotnih blazin s po 4 piloti φ118cm, ki segajo na« celotna prekladna konstrukcija dolžine
v osnovno ali preperelo hribino. 671 m'. Skupno število kampad stebrov je
bilo 176.

Slika 3: Prikaz odra v delovnem položaju


Zaradi relativno dolge kontinuirane pre- Prva betonaža se je za ela v juniju 2003.
kladne konstrukcije in njene S krivine z Do konca leta je opaž prepotoval 700 m, do
razli nimi pre nimi nakloni in spreminjajo- konca julija 2004 pa še 700 m dolgo pot v
im radijem, vija enja in velikega vzdolžnega tedenskih ciklusih. Vsak teden je bilo potreb-
naklona, smo se odlo ili za uporabo tehnolo- no oder premakniti in spojiti. Najhitrejši
gije premi nega odra. Oprema je v grobem premik je bil izveden v manj kot šestih urah.
sestavljena iz pomi nega odra, na katerem je
pritrjen opaž.

Slika 4: Drsni opaž in sproš anje sistema

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let

V vsak takt se je vgradilo cca 25 ton (Ur.l. SFRJ, št 11/87). V projektu betona je
armature ter 230 m3 betona. Na tak na in se je bil predviden naslednji transportni beton:
v primernih vremenskih pogojih zgradilo od MB 45 VDT OMO 100 (rec.
124m' do 144m' konstrukcije na mesec. V L-2-14-OMO)
asu gradnje se stalno sre uješ z težavami in (C 35/45; XC4; XD2; XF3; Dmax22;
omejitvami. Montaža je na primer potekala v ciljni posed 100mm; PV I)
izjemni vro ini, premontaža pa v dežju, snegu
Za kameni agregat smo uporabili separi-
in burji, ki je stalna obiskovalka tega podro -
rani kamnolomski drobljenec nazivnih frakcij
ja. V avgustu 2004 je bila celotna nosilna
0/2, 0/4, 4/8, 8/16 in 16/22; cement je bil PC
konstrukcija obeh objektov že kon ana.
15z 45B, za kemijski dodatek smo uporabili
Objekt bo izro en v promet skupaj s celotnim
plastifikator in aerant. Projektirani v/c je bil
odsekom hitre ceste preko Rebernic predvi-
0,38.
doma letos.
Beton smo proizvajali na betonarni Gra-
2.2.1 Lastnosti uporabljenih dis HB 1000 v Lažah v lasti Primorja d.d. V
betonov preglednici 3 so podane vrednosti preskusov
Pri gradnji Viadukta Šumljak je bil za in meritev vzorcev svežega in strjenega
prekladno konstrukcijo uporabljen projektiran betona, ki so bili odvzeti pri vgrajevanju
beton skladen s »PBAB – Pravilnik o tehni - betona na objektu od januarja do decembra
nih normativih za beton in armiran beton«; 2004.

Preglednica 3:
Sveži beton Strjeni beton
Podatki Posed Pore Tla na trdnost Gostota VDT OMO
3
v mm v% v MPa v kg/m v mm v%
Število podatkov 616 616 622 622 42 24
Povpre je 94 4,3 52,9 2390 23 1,0
Standardni odklon 14 0,6 5,3 32 10 1,7
Najve ja vrednost 140 7,5 70,8 2490 45 3,8
Najmanjša vrednost 70 3,0 40,5 2270 5 -5,2
PV – odpornost proti prodoru vode
OMO – notranja odpornost proti zmrzovanju in tajanju (100 ciklov)

Na podlagi rezultatov svežega betona Preskus OMO pri 100 ciklusih nam kaže,
lahko ugotovimo, da je imel beton pri vgraje- da je beton odporen proti zmrzovanju in
vanju posed v povpre ju 94 mm. Na gradbiš- tajanju saj znaša povpre ni relativni modul
u smo merili pore, ki so bile v povpre ju elasti nosti 99,0% kar je ve kot zahtevanih
4,3%. 75%.
Med gradnjo prekladne konstrukcije smo
odvzeli 622 kock za preskus tla ne trdnosti po 2.3 Most Ren e
28 dneh. Povpre je tla ne trdnosti betona je Most ez reko Vipavo v Ren ah je zas-
52,9 MPa z standardnim odklonom 5,3. novan kot lo ni most s plitkim, armiranobe-
Dosežena karakteristi na trdnost je 45,1 MPa tonskim lokom z nizom kovinskih obes v eni
kar presega projektirano 45 MPa. Izmerjena ravnini, na katere je obešena ravna, gladka in
odpornost betona proti prodoru vode je v tanka voziš na konstrukcija s stati nim raz-
povpre ju 23 mm, najve ja vrednost 45 mm. ponom 67,0 m.

Slika 5: Shema Mosta Ren e grajenega po tehnologiji klasi nega podpiranja

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let

Lok s puš ico 7,40 m ima spremenljiv stenastima opornikoma, ki sta zgoraj elasti no
poligonalni presek, višine od 1,20 m na vrhu vpeta v voziš no konstrukcijo, spodaj pa sta
loka do 1,60 m na mestu, kjer se združi z temeljena na štirih pilotih premera 120 cm, ki
voziš no konstrukcijo. Širina loka je konstan- segajo minimalno 4,0 m v kompaktno lapor-
tna in znaša 1,50 m. Voziš na konstrukcija, nato osnovo. Prekladna konstrukcija je bila
vklju no s 2,65 m dolgima konzolama, je narejena s pomo jo klasi nega podpiranja z
široka 12,30 m, debelina ploš e pa znaša dvema za asnima podporama. Najve ji raz-
1,00 m. Vešalke so jeklene cevi s premerom pon podpiranja je bil 27,0 m. Lok je bil nare-
273 mm in debelino sten 10 mm. Konstrukci- jen naknadno s pomo jo klasi nega podpiran-
ja je podprta z dvema armiranobetonskima ja s prekladne konstrukcije.

Slika 6: Most Ren e, lok je narejen naknadno s pomo jo klasi nega podpiranja s prekladne konstrukcije

2.3.1 Lastnosti uporabljenih (C 55/67; XC4; XD2; XF3; Dmax16; ciljni


betonov posed 100mm; PV II)
Za kameni agregat smo uporabili separi-
Pri gradnji Mosta Ren e je bil za lo no
rani drobljen prod nazivnih frakcij 0/4, 4/8,
konstrukcijo uporabljen projektiran beton
8/16 in mivko; cement je bil CEM I 52,5R, za
skladen s SIST EN 206-1 in SIST 1026, za
kemijski dodatek smo uporabili superplastifi-
vgrajeni beton pa skladen s »PBAB – Pravil-
kator polikarboksilatnega tipa in aerant.
nik o tehni nih normativih za beton in armi-
Projektirani v/c je bil 0,38.
ran beton«; (Ur.l. SFRJ, št 11/87). V projektu
Beton smo proizvajali na betonarni
betona je bil predviden naslednji transportni
Arbau v Vrtojbi v lasti Primorja d.d. V pre-
beton:
glednici 4 so podane vrednosti preskusov in
MB 65 VDT OMO 100 (rec. V-VD-ZSSE-
meritev vzorcev svežega in strjenega betona,
32-OMO)
ki so bili odvzeti pri vgrajevanju betona na
objektu aprila 2005.

Preglednica 4:
Sveži beton Strjeni beton
Podatki Posed Pore Tla na trdnost Gostota VDT OMO
v mm v% v MPa v kg/m 3 v mm v%
Število podatkov 16 12 17 17 3 3
Povpre je 107 4,4 73,4 2437 2 -2,2
Standardni odklon 18 12 3,9 29 0,2 0,2
Najve ja vrednost 150 6,4 81,1 2490 5 -2
Najmanjša vrednost 70 3,0 65,3 2370 0 -2,4
PV – odpornost proti prodoru vode
OMO – notranja odpornost proti zmrzovanju in tajanju (100 ciklov)

Na podlagi rezultatov svežega betona š u smo merili pore, ki so bile v povpre ju


lahko ugotovimo, da je imel beton pri vgraje- 4,4%.
vanju posed v povpre ju 107 mm. Na gradbi- Med gradnjo lo ne konstrukcije smo
odvzeli 17 kock za preskus tla ne trdnosti po

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let
28 dneh. Povpre je tla ne trdnosti betona je elasti nosti 100,0% kar je ve kot zahtevanih
73,4 MPa z standardnim odklonom 3,9. 75%.
Dosežena karakteristi na trdnost je 67,6 MPa
kar presega projektirano 67 MPa. Izmerjena 2.4 Viadukt Pera ica
odpornost betona proti prodoru vode je v
Viadukt 6-1, Pera ica je sistemske dolži-
povpre ju 2 mm, najve ja vrednost 5 mm, kar
ne 367,0 m in je zasnovan kot prostorska
predstavlja PV III.
okvirna konstrukcija z razponi
Preskus OMO pri 100 ciklusih nam kaže,
73,5+110,0+110,0+73,5=367,0 m. Višina
da je beton odporen proti zmrzovanju in
stebrov znaša od 29,0 m do 56,0 m.
tajanju saj znaša povpre ni relativni modul

Slika 7: Shema Viadukta Pera ica grajenega po tehnologiji prostokonzolne gradnje

Viadukt sestavlja škatlasta voziš na kon- Na obeh krajnih delih pa se je del voziš-
strukcija spremenljive konstruktivne višine od ne konstrukcije v dolžini 22,5 m izvedlo
3.0 m do 6,0 m, škatlasto oblikovanimi stebri, klasi no na fiksnem jeklenem odru. Spodnjo
ki so elasti no vpeti v voziš no konstrukcijo konstrukcijo predstavljata dva opornika in tri
in vodnjake, ter krajna opornika, ki sta temel- vmesne podpore. Najvišji škatlasti steber je v
jena na pilotih. Na krajnih opornikih leži obmo ju vpenjanja v vodnjak dimenzij 6,5 x
voziš na konstrukcija na lon nih pre no 5,5 m in se z višino zožuje tako da ima na
nepomi nih ležiš ih. Pre ni prerez prekladne vrhu dimenzije 6,5 x 4,5 m. Debelina sten
konstrukcije znaša od 9,1 m2 do 18,3 m2. stebrov znaša od 40 do 60 cm, v obmo ju
V obmo ju visoko nad dolino v dolžini prehoda v voziš no konstrukcijo pa se odebeli
330 m se je gradila voziš na konstrukcija po iz 40 na 80 cm. Stebri so se gradili s plezajo-
tehnologiji proste konzolne gradnje. Po im opažem. Viadukt je globoko temeljen.
izvedbi stebrov in nastavkov prekladne kons- Krajna opornika sta temeljena na po petih
trukcije nad njimi se je za ela gradnja kon- pilotih premera 120 cm, ki so dolžine 8 in
zolnih miz s pomo jo vozi kov. Na vseh treh 10 m. Temeljenje stebrov 2, 3 in 4 je globoko
konzolnih mizah je prvi segment dolžine na vkopanih vodnjakih krožnega tlorisa
4,0 m, ostalih devet pa dolžine 5,0 m. Vezna premera 10,0 m. Vodnjaka podpor 2 in 3 sta
segmenta, ki povezujeta vse tri konzolne mize globoka 14 m, vodnjak podpore 4 je globok
sta dolžine 4,5 m. 12 m.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let

Slika 8: Viadukt Pera ica grajen po tehnologiji prostokonzolne gradnje

Zaradi tehnoloških razlogov je na kon- transportni beton:


zolni mizi potrebno betonirati po dva segmen- C 35/45; XC4; XD1; XF3; Dmax16; ciljni
ta hkrati in to v eni fazi, kar pomeni, da so razlez s posedom 500mm; PV II (rec. P-
spodnja ploš a, stene in zgornja ploš a z P24A)
obojestranskimi konzolami izvedeni brez Za kameni agregat smo uporabili separi-
delovnih stikov. Dvojica segmentov se je rani drobljen prod nazivnih frakcij 0/4, 8/16
gradila s tedenskim taktom. in mineralni dodatek tipa I; cement je bil
CEM II/A-S 42,5R, za kemijski dodatek smo
2.4.1 Lastnosti uporabljenih uporabili superplastifikator polikarboksilatne-
betonov ga tipa. Projektirani v/c je bil 0,42.
Pri gradnji Viadukta Pera ica je bil za Beton smo proizvajali na betonarni Poli-
prekladno konstrukcijo uporabljen projektiran ca in Hrušica v lasti Gradbinca d.o.o. V
beton skladen s SIST EN 206-1 in SIST 1026, preglednici 6 so podane vrednosti preskusov
za vgrajeni beton pa skladen s »PBAB – in meritev vzorcev svežega in strjenega
Pravilnik o tehni nih normativih za beton in betona, ki so bili odvzeti pri vgrajevanju
armiran beton«; (Ur.l. SFRJ, št 11/87). V betona na objektu od decembra 2006 do julija
projektu betona je bil predviden naslednji 2007.

Preglednica 6:
Sveži beton Strjeni beton
Podatki Razlez s posedom Tla na trdnost Gostota PV NOZT
3
v mm v MPa v kg/m v mm v%
Število podatkov 190 190 190 36 6
Povpre je 488 55,5 2437 12,3 -3
Standardni odklon 47,3 4,5 20 3,3 1,9
Najve ja vrednost 620 70 2490 21 5,7
Najmanjša vrednost 340 46,1 2390 5 0,5
PV – odpornost proti prodoru vode
NOZT – notranja odpornost proti zmrzovanju in tajanju (100 ciklov)

Na podlagi rezultatov svežega betona 55,5 MPa z standardnim odklonom 4,5.


lahko ugotovimo, da je imel beton pri vgraje- Dosežena karakteristi na trdnost je 48,8 MPa
vanju Razlez s posedom v povpre ju 488 mm. kar presega projektirano 45 MPa. Izmerjena
Med gradnjo prekladne konstrukcije smo odpornost betona proti prodoru vode je v
odvzeli 190 kock za preskus tla ne trdnosti po povpre ju 12,3 mm, najve ja vrednost
28 dneh. Povpre je tla ne trdnosti betona je 21 mm, kar predstavlja PV III.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let
Preskus NOZT pri 100 ciklusih nam sistemske dolžine 324,61 m, levi pa sistemske
kaže, da je beton odporen proti zmrzovanju in dolžine 322,92 m. Oba sta zasnovana kot
tajanju saj znaša povpre ni relativni modul prostorski okvirni konstrukciji. Razponi po
elasti nosti 97,0% kar je ve kot zahtevanih osi avtoceste znašajo 45,88 + 58,00 + 58,00 +
75%. 58,00 + 58,00 + 45,88 = 323,76 m. Avtocesta
poteka v konstantnem horizontalnem radiju
2.5 Viadukt Dobruša 3000 m. Višina stebrov znaša od 14,4 m do
41,6 m.
Viadukt 6-2, Dobruša je sestavljen iz
dveh objektov (desni, levi). Desni objekt je

Slika 9: Shema Viadukta Dobruša grajenega po tehnologiji narivne gradnje

Viadukt sestavlja škatlasta voziš na kon- cesti. Pre ni prerez prekladne konstrukcije v
strukcija konstantne konstruktivne višine, polju znaša 11,12 m2 – kar pomeni približno
škatlasto oblikovanimi stebri ter krajna opor- 11 kubi nih metrov betona na teko i meter
nika, za katerima je še podvoz za lokalni preklade.

Slika 10: Viadukt Dobruša sestavlja škatlasta voziš na konstrukcija

Voziš na konstrukcija se je gradila po Spodnjo konstrukcijo predstavljata dva


tehnologiji narivanja v smeri Ljubljana – opornika in pet vmesnih podpor. Škatlasti
Jesenice. Najprej se je narivalo levi objekt v stebri so konstantnega prereza dimenzij 6,0 x
klanec z naklonom 0,6516%, nato pa še desni 3,5 m. Debelina sten stebrov znaša od 30 do
objekt v klanec z naklonom 0,6484%. Oba 40 cm. Stebri so globoko temeljeni na pilotih
objekta sta bila narinjena v enajstih (11) premera 1,50 m in dolžine 11,0 do 34,00 m.
taktih. Prvi takt levega objekta je dolg 32,667 Stebri na podporah 2 in 6 so temeljeni na
m, nato sledi devet taktov dolžine 28,928 m, petih pilotih, stebri na podporah 3, 4 in 5 pa
zadnji in najdaljši takt levega objekta pa je na šestih pilotih. Krajna opornika sta temelje-
dolg 32,700 m. Prvi takt desnega objekta je na plitko. Stebri so bili zgrajeni s plezajo im
dolg 32,894 m, nato sledi devet taktov dolžine opažem.
29,072 m in zadnji takt desnega objekta Zaradi tehnoloških razlogov je betoniran-
dolžine 32,861 m. Prekladna konstrukcija ima je posamezne kampade prekladne konstrukci-
v osi konstantno višino 4,2 m, širina preklad- je razdeljeno v dve fazi: betoniranje spodnje
ne konstrukcije vklju no z robnimi venci pa ploš e in stojin – sten inbetoniranje zgornje
je 14,95 m. ploš e z obojestranskimi konzolami.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let

Slika 11: Viadukt Dobruša, gradnja stebrov in prekladne konstrukcije

asovni zamik obeh faz je prilagojen C 40/50; XC4; XD1; XF3; Dmax16; ciljni
planiranemu taktu izdelave posamezne kam- razlez s posedom 550mm; PV II (rec. P-30)
pade s prednapenjanjem in potiskanjem preko Za kameni agregat smo uporabili separi-
opornika in stebrov proti zaklju nemu opor- rani drobljen prod nazivnih frakcij 0/4, 4/8,
niku. 8/16 in mineralni dodatek tipa I; cement je bil
2.5.1 Lastnosti uporabljenih CEM II/A-S 42,5R, za kemijski dodatek smo
betonov uporabili superplastifikator polikarboksilatne-
ga tipa. Projektirani v/c je bil 0,41.
Pri gradnji Viadukta Dobruša je bil za
prekladno konstrukcijo uporabljen projektiran Beton smo proizvajali na betonarni Poli-
beton skladen s SIST EN 206-1 in SIST 1026, ca in Hrušica v lasti Gradbinca d.o.o. V
za vgrajeni beton pa skladen s »PBAB – preglednici 5 so podane vrednosti preskusov
Pravilnik o tehni nih normativih za beton in in meritev vzorcev svežega in strjenega
armiran beton«; (Ur.l. SFRJ, št 11/87). V betona, ki so bili odvzeti pri vgrajevanju
projektu betona je bil predviden naslednji betona na objektu od februarja do decembra
transportni beton: 2007.

Preglednica 5:
Sveži beton Strjeni beton
Podatki Razlez s posedom Tla na trdnost Gostota PV NOZT
3
v mm v MPa v kg/m v mm v%
Število podatkov 382 382 382 33 6
Povpre je 528 60,3 2439 12,4 -3,8
Standardni odklon 50 4,9 31 3,8 1,7
Najve ja vrednost 700 74,7 2505 25 -1,7
Najmanjša vrednost 420 48,1 2340 5 -5,7
PV – odpornost proti prodoru vode; NOZT – notranja odpornost proti zmrzovanju in tajanju (100 ciklov)

Na podlagi rezultatov svežega betona Preskus NOZT pri 100 ciklusih nam
lahko ugotovimo, da je imel beton pri vgraje- kaže, da je beton odporen proti zmrzovanju in
vanju Razlez s posedom v povpre ju 528 mm. tajanju saj znaša povpre ni relativni modul
Med gradnjo prekladne konstrukcije smo elasti nosti 96,2% kar je ve kot zahtevanih
odvzeli 382 kock za preskus tla ne trdnosti po 75%.
28 dneh. Povpre je tla ne trdnosti betona je
60,3 MPa z standardnim odklonom 4,9.
Dosežena karakteristi na trdnost je 53,0 MPa 3 Zaklju ek
kar presega projektirano 50 MPa. Izmerjena Zna ilnosti pomembnejših premostitve-
odpornost betona proti prodoru vode je v nih objektov, ki jih je gradilo Primorje d.d. v
povpre ju 12,4 mm, najve ja vrednost zadnjih 15 letih:
25 mm, kar predstavlja PV III.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010
Coti , Z., Likar, I., Koglot, K.:
Pomembnejši premostitveni objekti, ki jih je gradilo Primorje d.d. zadnjih 15 let
Viadukt Ribnik: smo bili pri a tudi razvoju kemijskih dodat-
tehnologija postopnega narivanja, MB kov predvsem superplastifikatorjev, ki so
40 (C30/37), v/c 0,43 spodbudili razvoj lažje vgradljivih svežih
uporabljen; cement CEM II/A-S 42,5R, betonov. Karakteristike teh betonov so nare-
mivka, plastifikator, posed 86 mm kovale tako spremembe v proizvodnji na
Viadukt Šumljak: betonarnah kot spremembe pri transportu in
tehnologija premi nega odra, MB 45 vgrajevanju.
(C35/45), v/c 0,38 V kolikor rezultate strjenega betona vre-
uporabljen; cement CEM II/A-S 42,5R, dnotimo po standardu SIST 1026:2008 lahko
frakcija 0/2, plastifikator, posed 94mm zaklju imo, da predstavljeni betoni dosegajo
Most Ren e: projektirane tla ne trdnosti glede na merila
tehnologija polje po polju; MB 65 (C skladnosti ( > fck + 1,48 ).
55/67), v/c 0,38 Predstavljeni betoni ustrezajo tudi krite-
uporabljen; cement CEM I 52,5R, rijem trajnosti skladno s preglednico N.4.
superplastifikator, posed 107 mm standarda SIST 1026:2008 glede priporo e-
Viadukt Pera ica: nega v/c in doseženih posebnih lastnosti (PV,
tehnologija prostokonzolne gradnje, C NOZT-100).
35/45, v/c 0,42
uporabljen; cement CEM II/A-S 42,5R,
superplastifikator, razlez 488 mm
Literatura
Viadukt Dobruša:
tehnologija postopnega narivanja, C SIST EN 206-1:2003; Specifikacija, lastnosti,
40/50, v/c 0,41 proizvodnja in skladnost
uporabljen; cement CEM II/A-S 42,5R,
SIST 1026:2008; Pravila za uporabo SIST EN
superplastifikator, razlez 528 mm 206-1
Projektantske rešitve so narekovale upo- lanek Gradbeni vestnik “Viadukt Šumljak –
rabo primernih tehnologij te pa so pogojevale gradnja s potujo im opažnim odrom” avtorja
betone glede na namen uporabe. V tem asu Iztok Likar in Viktor Markelj

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 20. – 22. oktobra 2010

You might also like