Seznam babilonskih kraljev

Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij. Eden od najbolj znanih babilonskih vladarjev je bil Hamurabi, avtor slavnega kodeksa pravic in obveznosti, znanega kot Hamurabijev zakonik.

Babilonski seznam kraljev

Babilonski seznam kraljev je zelo specifičen starodavni seznam domnevnih babilonskih kraljev, zapisan na več lokacijah in povezan s svojim predhodnikom, seznamom sumerskih kraljev. Na obeh seznamih so dinastije, ki so vladale istočasno, napačno in brez komentarja zapisane kot zaporedne.

Obstajajo tri različice seznama. Seznam A^[1] vsebuje vse kralje od Prve babilonske dinastije do novoasirskega kralja Kandalanuja. Seznam B^[2] vsebuje samo prvi dve dinastiji. Seznam C^[3] vsebuje prvih sedem kraljev Druge isinske dinastije. Četrto različico je v grškem jeziku napisal Berosus, babilonski pisec iz helenističnega obdobja. Na njegovem seznamu so tudi vsi selevkidski kralji od Aleksandra Velikega do Demetrija II. Nikatorja.^[4]

Srednja bronasta doba

Zgodnje amoritske mestne države

Seznam kraljev Larse (39. leto Hamurabijevega vladanja)

Kralj Hamurabi (desno) na steli z njegovim zakonikom

Babilonsko cesarstvo

Prva babilonska (Amoritska) dinastija

Prva babilonska dinastija (okoli 1830–1531 pr. n. št.)

Zgodnji kasitski vladarji

Ti iranski vladarji niso vladali Babiloniji. Ne seznam so uvrščeni, ker se njihov seznam nadaljuje s kasnejšimi kasitskimi babilonskimi kralji.

Pomorska dinastija (Druga babilonska dinastija)

Dinastija dejansko ni vladala Babiloniji, temveč južnim delom nekdanje Sumerije. Na seznam je uvrščena zato, ker se tradicionalno šteje za Drugo babilonsko dinastijo.

Pozna bronasta doba

Kasitska dinastija (Tretja babilonska dinastija)

Železna doba

Četrta babilonska dinastija (Isinska dinastija)

Ime dinastije BALA PA.ŠE je besedna igra izraza išinnu – steblo, pisano kot PA.ŠE, in je edino očitno sklicevanje na mesto Isin.^[5] Dinastija je zato znana tudi kot Isinska dinastija ali Isin II.

Peta babilonska dinastija

Peta babilonska dinastija je znana tudi kot Druga pomorska dinastija. Dokazi, da je bila kasitska, so zelo šibki.^[6]

Šesta babilonska dinastija

Šesta babilonska dinastija je znana tudi kot Bit-Bazijska dinastija po pokrajini, iz katere je izviral vladajoči kasitski klan.^[7]

Sedma babilonska dinastija (Elamska dinastija)

Osma babilonska dinastija (Elamska dinastija)

Deveta babilonska dinastija (Dinastija E)

Kralj Nabu-apla-idina (desno)

Deseta babilonska dinastija (Asirci in Kaldejci)

Kralj Marduk-apla-iddina II. (levo) sklepa sporauzum z vazalnim vladarjem

Enajsta babilonska dinastija (Novobabilonska ali Kaldejska)

Nebukadnezar II. Babilonski (vladal 605 – 562 pr. n. št.)

Ahemenidska Babilonija

Leta 539 pr. n. št. je Babilonijo osvojil perzijski kralj Kir Veliki. Njegov sin je bil kasneje uradno kronan za babilonskega kralja. Na seznamu so grška imena ahemenidskih perzijskih kraljev.

Makedonska Babilonija

Selevkidska Babilonija

Sklici

↑ (Britanski muzej) BM 33332.
↑ BM 38122.
↑ Arno Poebel (1955): Second Dynasty of Isin According to a New King-List Tablet, Assyriological Studies, University of Chicago Press (15).
↑ Bruno Meissner (1990): Reallexikon der Assyriologie, 6, Berlin: Walter de Gruyter, str. 90, ISBN 3-11-010051-7.
↑ J.A. Brinkman (1999), Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Ia – Kizzuwatna. 5, Walter De Gruyter, str. 183–184.
↑ Bruno Meissner (1999): Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Meek - Mythologie, Walter De Gruyter, str. 8.
↑ J.A. Brinkman (1982): Babylonia, c. 1000 – 748 B.C. v John Boardman; I. E. S. Edwards; N. G. L. Hammond; E. Sollberger: The Cambridge Ancient History (Volume 3, Part 1), Cambridge University Press, str. 296–297.

[1] (Britanski muzej) BM 33332.

[2] BM 38122.

[3] Arno Poebel (1955): Second Dynasty of Isin According to a New King-List Tablet, Assyriological Studies, University of Chicago Press (15).

[4] Bruno Meissner (1990): Reallexikon der Assyriologie, 6, Berlin: Walter de Gruyter, str. 90, ISBN 3-11-010051-7.

[5] J.A. Brinkman (1999), Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Ia – Kizzuwatna. 5, Walter De Gruyter, str. 183–184.

[6] Bruno Meissner (1999): Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Meek - Mythologie, Walter De Gruyter, str. 8.

[7] J.A. Brinkman (1982): Babylonia, c. 1000 – 748 B.C. v John Boardman; I. E. S. Edwards; N. G. L. Hammond; E. Sollberger: The Cambridge Ancient History (Volume 3, Part 1), Cambridge University Press, str. 296–297.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

Ime	Vladal	Komentar
Kralji Larse
Naplanum	okoli 1961 – 1940 pr. n. št.	Sodobnik Ibi-Suena III. Urskega.
Emisum	okoli 1940 – 1912 pr. n. št.
Samium	okoli 1912 – 1877 pr. n. št.
Zabaja	okoli 1877 – 1868 pr. n. št.	Samiumov sin. Prvi kraljevi napis.
Gungunum	okoli 1868 – 1841 pr. n. št.	Gutski kralj, ki je dosegel neodvisnost od Lipit-Eštarja Isinskega.
Abisare	okoli 1841 – 1830 pr. n. št.
Sumuel	okoli 1830 – 1801 pr. n. št.
Nur-Adad	okoli 1801 – 1785 pr. n. št.	Sodobnik Sumu-Ia-Ela Babilonskega.
Sin-Idinam	okoli 1785 – 1778 pr. n. št.	Sin Nur-Adada.
Sin-Eribam	okoli 1778 – 1776 pr. n. št.
Sin-Ikišam	okoli 1776 – 1771 pr. n. št.	Sin-Eribamov sin, sodobnik Zambije Isinskega.
Sili-Adad	okoli 1771 – 1770 pr. n. št.
Varad-Sin	okoli 1770 – 1758 pr. n. št.	Morda sovladar svojega očeta Kudur-Mabuka.
Rim-Sin I.	okoli 1758 – 1699 pr. n. št.	Sodobnik Irdaneneja Uruškega. Porazil ga je Varad-Sinov brat Hamurabi.
Hamurabi Babilonski	okoli 1699 – 1686 pr. n. št.	Uradno babilonski vladar. Hamurabijev zakonik.
Samsu-iluna Babilonski	okoli 1686 – 1678 pr. n. št.	Uradno babilonski vladar.
Rim-Sin II.	okoli 1678 – 1674 pr. n. št.	Ubit v uporu proti Babiloncem.

Ime	Vladal	Komentar
Amoritska dinastija
Sumu-abum	okoli 1830 – 1817 pr. n. št.	Amoritski poglavar, ustanovitelj neodvisne babilonske države, sodobnik Erišuma I. Asirskega.
Sumu-la-El	okoli 1817 – 1781 pr. n. št.	Sodobnik Ikunuma Asirskega.
Sabium ali Sabum	okoli 1781 – 1767 pr. n. št.	Sin Sumu-la-Ela.
Apil-sin	okoli 1767 – 1749 pr. n. št.	Sabiumov sin.
Sin-Mubalit	okoli 1748 – 1729 pr. n. št.	Sin Apil-sina.
Hamurabi	okoli 1728 – 1686 pr. n. št.	Ustanovitelj Babilonskega cesarstva, sodobnik Zimri-Lima Marijskega, Sive-palar-hupaka Elamskega in Šamši-Adada I. Asirskega.
Samsu-iluna	okoli 1686 – 1648 pr. n. št.	Hamurabijev sin.
Abi-ešuh	okoli 1648 – 1620 pr. n. št.	Samsu-ilunov sin.
Ami-ditana	okoli 1620 – 1583 pr. n. št.	Abi-ešuhov sin.
Ami-Saduka	okoli 1582 – 1562 pr. n. št.	Ami-sadukova Venerina tablica.
Samsu-ditana	okoli 1562 – 1531 pr. n. št.	Hetitski kralj Mursilis ga je po obleganju Babilona odstavil. Zadnji amoritski kralj.

Ime	Vladal	Komentar
Zgodnji kasitski vladarji
Gandaš	okoli 1730
Agum I.		Znan kot Maḫrû - prvi ali rabi – veliki.
Kaštiljaš I.		Po napisu Aguma II. Kakrima sin Aguma I.
Abirataš		Sin Kaštiljaša I. Če je bil peti vladar, je bil na tem mestu Uši ali Ušiašumaj.
Urzigurumaš		Potomec Abirataša. Alternativno branje imena: Tazigurumaš.
Harbašihu		Tell Muḥammed, nivo 3. Alternativno branje imena: Ḫarba-Šipak/Šihu
Šiptaulzi		Tell Muḥammed, nivo 3. Alternativno branje imena: Tiptakzi.

Ime	Vladal	Komentar
Pomorska dinastija
Ilum-ma-ili	višek okoli 1732 pr. n. št.	Sodobnik Samsu-ilune in Abi-ešuha.
Iti-ili-nibi
Damki-ilišu		Njegovo mestno obzidje je porušil Ami-Ditana.
Iškibal
Šušuši
Gulkišar
Mdišu-en		Sodobnik Likud-Šamaša Asirskega.
Pešgaldarameš
Ajadaragalama		Nekaj časa morda vladal v Babiloniji.
Akurduana
Melamkurkura
Ea-gamil	višek okoli 1460 pr. n. št.	Odstavil ga je kasitski kralj Ulam Buriaš.

Ime	Vladal	Komentar
Kasitska dinastija
Agum II. ali Agum-Kakrime	okoli 1507 pr. n. št.
Burnaburiaš I.		Sporazum s Puzur-Ašurjem III. Asirskim.
Kaštiljaš III.
Ulamburjaš		Premagal Prvo pomorsko dinastijo.
Agum III.
Karaindaš		Sodobnik faraona Amenofisa III.
Kadašman-Harbe I.
Kurigalzu I.	? – 1375 pr. n. št.
Kadašman-Enlil I.	okoli 1374 – 1360 pr. n. št.	Sodobnik faraona Amenofisa III. Amarnska pisma.
Burnaburiaš II.	okoli 1359 – 1333 pr. n. št.	Sodobnik Ehnatona in Ašur-Ubalita I.
Karahardaš	okoli 1333 pr. n. št.	Vnuk Ašur-Ubalita I.
Nazi-Bugaš ali Šuzigaš	okoli 1333 pr. n. št.	Odstavi ga Ašur-Ubalit I.
Kurigalzu II.	okoli 1332 – 1308 pr. n. št.	Sin Burnaburiaša II. V bitki pri Sukakiju se je spopadel z Enlil-Nirarijem Asirskim.
Nazi-Marutaš	okoli 1307 – 1282 pr. n. št.	Sodobnik Adad-nirarija I. Asirskega.
Kadašman-Turgu	okoli 1281 – 1264 pr. n. št.	Sodobnik Hatušilija III. Hetitskega.
Kadašman-Enlil II.	okoli 1263 – 1255 pr. n. št.	Sodobnik Hatušilija III. Hetitskega.
Kudur-Enlil	okoli 1254 – 1246 pr. n. št.
Šagarakti-Šurjaš	okoli 1245 – 1233 pr. n. št.	Sin Kudur-Enlila.
Kaštiljaš IV.	okoli 1232 – 1225 pr. n. št.	Odstavi ga Tukulti-Ninurta I. Asirski.

Ime	Vladal	Komentar
Asirski guvernerji
Enlil-nadin-šumi	okoli 1224 pr. n. št.	Guverner Tukulti-Ninurte I.
Kadašman-Harbe II.	okoli 1223 pr. n. št.	Guverner Tukulti-Ninurte I.
Adad-šuma-idina	okoli 1222 – 1217 pr. n. št.	Guverner Tukulti-Ninurte I.
Adad-šuma-usur	okoli 1216 – 1187 pr. n. št.	Sodobnik Ašur-nirarija III. Asirskega.
Meli-šipak II.	okoli 1186 – 1172 pr. n. št.
Marduk-apla-idina I.	okoli 1171 – 1159 pr. n. št.
Zababa-šuma-idina	okoli 1158 pr. n. št.
Enlil-nadin-ahi	okoli 1157 – 1155 pr. n. št.	Odstavil ga Šutruk-Nahunte Elamski. Konec Kasitske dinastije.

Ime	Vladal	Komentar
Isinska dinastija
Marduk-kabit-ahešu	okoli 1155 – 1140 pr. n. št.	Ustanovitelj prve domorodne mezopotamske dinastije v Babiloniji.
Iti-Marduk-balatu	okoli 1140 – 1132 pr. n. št.
Ninurta-nadin-šumi	okoli 1132 – 1126 pr. n. št.
Nebukadnezar I.	okoli 1126 – 1103 pr. n. št.	Sodobnik in tekmec Ašur-reš-išija Asirskega.
Enlil-nadin-apli	okoli 1103 – 1100 pr. n. št.	Borba s Tiglat-Pileserjem I. Asirskim.
Marduk-nadin-ahe	okoli 1100 – 1082 pr. n. št.	Borba s Tiglat-Pileserjem I. Asirskim.
Marduk-šapik-zeri	okoli 1082 – 1069 pr. n. št.	Sprava z Ašur-bel-kalo Asirskim.
Adad-apla-idina	okoli 1069 – 1046 pr. n. št.	Poročen s hčerko Ašur-bel-kale Asirskega.
Marduk-ahe-eriba	okoli 1046 pr. n. št.
Marduk-zer-X	okoli 1046 – 1033 pr. n. št.
Nabu-šum-libur	okoli 1033 – 1025 pr. n. št.	Dinastija se konča z vdorom Aramejcev.

Ime	Vladal	Komentar
Peta babilonska dinastija
Simba-šipak	okoli 1025 – 1008 pr. n. št.	Uzurpator Ea-mukin-zeri ga je odstavil in umoril.
Ea-mukin-zeri	okoli 1008 pr. n. št.	Uzurpator.
Kaššu-nadin-ahi	okoli 1008 – 1004 pr. n. št.	Obdobje krize in lakote.

Ime	Vladal	Komentar
Šesta babilonska dinastija
Eluma-šakin-šumi	okoli 1004 – 987 pr. n. št.	Ustanovitelj dinastije.
Ninurta-kuduri-usur I.	okoli 987 – 985 pr. n. št.
Širikti-šukamuna	okoli 985 pr. n. št.

Ime	Vladal	Komentar
Sedma babilonska dinastija
Mar-biti-apla-ušur	okoli 985 – 979 pr. n. št.	Elamski kralj, ki so ga odstavili Aramejci.

Ime	Vladal	Komentar
Osma babilonska dinastija
Nabu-mukin-apli	okoli 979 – 943 pr. n. št.	Domorodna babilonska dinastija.

Ime	Vladal	Komentar
Deveta babilonska dinastija
Ninurta-kuduri-usur II.	okoli 943 pr. n. št.	Nasledil očeta Nabu-mukin-aplija
Mar-biti-ahe-idina	okoli 943 – 920 pr. n. št.	Sodobnik Ašur-Dana II. Asirskega
Šamaš-mudamik	okoli 920 – 900 pr. n. št.	Izgubil ozemlje v korist Adad-nirarija II. Asirskega.
Nabu-šuma-ukin I.	okoli 900 – 888 pr. n. št.	Pridobil ozemlje Adad-nirarija II. Asirskega.
Nabu-apla-idina	okoli 888 – 850 pr. n. št.
Marduk-zakir-šumi	okoli 855 – 819 pr. n. št.	Podrejen Šalmaneserju III. Asirskemu.
Marduk-balasu-ikbi	okoli 819 – 813 pr. n. št.	Podrejen Šalmaneserju III. Asirskemu.
Baba-aha-idina	okoli 855 – 819 pr. n. št.	Podrejen Adad-nirariju III. Asirskemu.
Pet kraljev	okoli 800 – 790 pr. n. št.	Podrejeni Adad-nirariju III.
Ninurta-apla-iks	okoli 855 – 819 pr. n. št.	Za nekaj časa osvobodil Babilonijo oo asirskega vpliva.
Marduk-bel-zeri	okoli 790 – 780 pr. n. št.
Marduk-apla-usur	okoli 780 – 769 pr. n. št.	Kaldejski uzurpator, podrejen Asiriji.
Eriba-Marduk	okoli 769 – 761 pr. n. št.	Kaldejski uzurpator, podrejen Asiriji.
Nabu-šuma-iškun	okoli 780 – 769 pr. n. št.	Kaldejski uzurpator, podrejen Asiriji.
Od tu dalje je Babilonska kronologija zanesljivo znana iz Ptolemajevega seznama kraljev in drugih virov.
Nabu-nasir (Nabonasar)	748 – 734 pr. n. št.	Strmoglavil kaldejske uzurpatorje in ponovno vzpostavil babilonsko oblast. Podjarmil da ga Tiglat-Pileser III. Asirski.
Nabu-nadin-zeri	734 – 732 pr. n. št.
Nabu-suma-ukin II.	732 pr. n. št.	Vladal samo en mesec in dva dni.
Nabu-mukin-zeri	732 – 729 pr. n. št.

Ime	Vladal	Komentar
Deseta babilonska dinastija
Tiglat-Pileser III.	729 – 727 pr. n. št.	Asirski kralj
Šalmaneser V.	727 – 722 pr. n. št.	Asirski kralj.
Marduk-apla-iddina II.	722 - 710 pr. n. št.	Kaldejski kralj, svetopisemski Merodah-Baladan.
Šarrukin II. (Sargon II.)	710 – 705 pr. n. št.	Asirski kralj
Sin-ahhe-eriba (Sanherib)	705 – 703 pr. n. št.	Asirski kralj.
Marduk-zakir-šumi II.	703 pr. n. št.	Asirski vazal.
Marduk-apla-iddina II.	703 pr. n. št.	Kaldejski kralj, ki je po uporu spet zasedel babilonski prestol.
Bel-ibni	703 – 700 pr. n. št.	Asirski vazal.
Ašur-nadin-šumi	700 – 694 pr. n. št.	Asirski kralj, Sanheribov sin.
Nergal-ušezib	694 – 693 pr. n. št.	Babilonski plemič.
Mušezib-Marduk	693 – 689 pr. n. št.	Kaldejski vladar.
Nergal-ušezib	694 – 693 pr. n. št.	Kaldejski vladar, Ašur-nadin-šumijev morilec.
Sanherib Asirski let 689 pr. n. št. opustoši Babilon. Mesto obnovi Asarhadon Asirski v 670. letih pr. n. št.
Sin-ahhe-eriba (Sanherib)	689 – 681 pr. n. št.	Asirski kralj, ki je opustošil Babilon.
Ašur-ahha-iddina (Asarhadon)	681 – 669 pr. n. št.	Asirski kralj, ki je obnovil Babilon.
Šamaš-šum-ukin	668 – 648 pr. n. št.	Asirski kralj, Asarhadonov sin, ki se je uprl svojemu bratu Asurbanipalu in bil usmrčen.
Kandalanu	648 – 627 pr. n. št.	Asurbanipalov guverner, morda celo sam Asurbanipal. Od leta 631-627 pr. n. št. Ašur-etil-ilanijev guverner.
Sin-šumu-lišir	626 pr. n. št.	Asirski kralj, ki je vladal v Babilonu, druge dele Babilonije pa je izgubil.
Sin-šar-iškun	okoli 626 – 620 pr. n. št.	Asirski kralj, ki je v 620. letih pr. n. št. izgubil oblast v Babiloniji.

Ime	Vladal	Komentar
Enajsta babilonska dinastija
Nabopolasar	626 – 605 pr. n. št.	Prevzel oblast v Babiloniji od Sinšariškuna Asirskega in leta 612 pr. n. št. izgnal Asirce iz Bbailonije. Sklenil zavezništvo s Kjaksarjem Medijskim in uničil Asirski imperij.Asirskega.
Nebukadnezar II.	605 – 562 pr. n. št.	Kaldejski kralj. Porazil Egipčane in Asirce pri Karkemišu. Povezan z Danijelom iz Biblije.
Amel-Marduk	562 – 560 pr. n. št.	Osvobodil Joahina Judejskega po 37 letih ujetništva.
Nergal-šar-usur	560 – 556 pr. n. št.	Zet Nebukadnezarja II. Umoril Amel-Marduka.
Labaši-Marduk	556 pr. n. št.	Sin Neriglisarja. Po ugotovitvi, da ni primeren za kralja, umorjen.
Nabonid	556 – 539 pr. n. št.	Zadnji mezopotamski kralj Babilonije, po poreklu iz Harrana v Siriji. Oblast je pogosto prepustil sinu in sovladarju Belšazarju.
Belšazar	556 – 539 pr. n. št.	Nabonidov sin in sovladar.

Ime	Vladal	Komentar
Ahemenidska dinastija
Kir II. Veliki	539 – 530 pr. n. št.	Osvojil Babilonijo in jo vključil v Perzijsko cesarstvo.
Kambiz II.	530 – 522 pr. n. št.	Sin Kira Velikega.
Bardija	522 pr. n. št.	Sin Kira Velikega ali morda uzurpator Gaumata. Vladal samo sedem mesecev.
Darej I. Veliki	521 – 486 pr. n. št.	Zet Kira Velikega in sin Histaspa.
Kserks I. Veliki	485 – 465 pr. n. št.	Sin Dareja Velikega in vnuk Kira Velikega. Morda Ahasuer, omenjen v Esterini knjigi.
Artakserks I.	465 – 424 pr. n. št.	Sin Kserksa Velikega. Omenjen v Ezrovi in Nehemijevi knjigi.
Kserks II.	424 pr. n. št.	Sin Artakserksa I. Vladal samo 45 dni.
Sogdijan	424 – 423 pr. n. št.	Nezakonski polbrat in rival Kserksa II.
Darej II.	423 – 405 pr. n. št.	Nezakonski polbrat in rival Kserksa II.
Artakserks II.	404 – 359 pr. n. št.	Sin Dareja II. Omenja ga Ksenofont.
Artakserks III.	358 – 338 pr. n. št.	Sin Artakserksa II.
Artakserks IV.	338 – 336 pr. n. št.	Sin Artakserksa III.
Darej III.	336 – 330 pr. n. št.	Vnuk Dareja II.

Ime	Vladal	Komentar
Selevkidska dinastija
Selevk I. Nikator	satrap: 311 – 305 pr. n. št. kralj: 305 – 281 pr. n. št.
Antioh I. Soter	sovladar: od 291 pr. n. št. kralj: 281 – 261 pr. n. št.
Antioh II. Teos	261 – 246 pr. n. št.
Selevk II. Kalinik	246 – 225 pr. n. št.
Selevk II. Soter	225 – 223 pr. n. št.
Antioh III. Veliki	223 – 187 pr. n. št.
Selevk IV. Filopator	187 – 175 pr. n. št.
Antioh IV. Epifan	175 – 164 pr. n. št.
Antioh V. Eupator	164 – 162 pr. n. št.
Demetrij I. Soter	161 – 150 pr. n. št.
Aleksander III. Balas	150 – 145 pr. n. št.
Demetrij II. Nikator	prvič 145 – 141 pr. n. št.
Antioh VI. Dioniz	z Demetrijem II.: 145 – 142 pr. n. št.

Ime	Vladal	Komentar
Makedonska dinastija
Aleksander III. Veliki	330 – 323 pr. n. št.
Filip III. Arhidej	323 - 317 pr. n. št.
Aleksander IV.	317 – 309 pr. n. št.