Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij. Eden od najbolj znanih babilonskih vladarjev je bil Hamurabi, avtor slavnega kodeksa pravic in obveznosti, znanega kot Hamurabijev zakonik.
Babilonski seznam kraljev je zelo specifičen starodavni seznam domnevnih babilonskih kraljev, zapisan na več lokacijah in povezan s svojim predhodnikom, seznamom sumerskih kraljev. Na obeh seznamih so dinastije, ki so vladale istočasno, napačno in brez komentarja zapisane kot zaporedne.
Obstajajo tri različice seznama. Seznam A[1] vsebuje vse kralje od Prve babilonske dinastije do novoasirskega kralja Kandalanuja. Seznam B[2] vsebuje samo prvi dve dinastiji. Seznam C[3] vsebuje prvih sedem kraljev Druge isinske dinastije. Četrto različico je v grškem jeziku napisal Berosus, babilonski pisec iz helenističnega obdobja. Na njegovem seznamu so tudi vsi selevkidski kralji od Aleksandra Velikega do Demetrija II. Nikatorja.[4]
Dinastija dejansko ni vladala Babiloniji, temveč južnim delom nekdanje Sumerije. Na seznam je uvrščena zato, ker se tradicionalno šteje za Drugo babilonsko dinastijo.
Ime dinastije BALA PA.ŠE je besedna igra izraza išinnu – steblo, pisano kot PA.ŠE, in je edino očitno sklicevanje na mesto Isin.[5] Dinastija je zato znana tudi kot Isinska dinastija ali Isin II.
Prevzel oblast v Babiloniji od Sinšariškuna Asirskega in leta 612 pr. n. št. izgnal Asirce iz Bbailonije. Sklenil zavezništvo s Kjaksarjem Medijskim in uničil Asirski imperij.Asirskega.
Leta 539 pr. n. št. je Babilonijo osvojil perzijski kralj Kir Veliki. Njegov sin je bil kasneje uradno kronan za babilonskega kralja. Na seznamu so grška imena ahemenidskih perzijskih kraljev.
↑Arno Poebel (1955): Second Dynasty of Isin According to a New King-List Tablet, Assyriological Studies, University of Chicago Press (15).
↑Bruno Meissner (1990): Reallexikon der Assyriologie, 6, Berlin: Walter de Gruyter, str. 90, ISBN 3-11-010051-7.
↑J.A. Brinkman (1999), Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Ia – Kizzuwatna. 5, Walter De Gruyter, str. 183–184.
↑Bruno Meissner (1999): Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Meek - Mythologie, Walter De Gruyter, str. 8.
↑J.A. Brinkman (1982): Babylonia, c. 1000 – 748 B.C. v John Boardman; I. E. S. Edwards; N. G. L. Hammond; E. Sollberger: The Cambridge Ancient History (Volume 3, Part 1), Cambridge University Press, str. 296–297.