Conjugaison:italien/alienare
alienare, verbe régulier du premier groupe, conjugué avec l’auxiliaire avere.
Modes impersonnels
modifierMode | Présent | Passé | |||
---|---|---|---|---|---|
Infinitif | alienare | \a.lje.ˈna.re\ | avere | alienato | \a.ˈve.re a.lje.ˈna.to\ |
Gérondif | alienando | \a.lje.ˈnan.do\ | avendo | alienato | \a.ˈven.do a.lje.ˈna.to\ |
Participe | alienante | \a.lje.ˈnan.te\ | alienato | \a.lje.ˈna.to\ |
Indicatif
modifierConditionnel
modifier
|
|
Subjonctif
modifier
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Impératif
modifier
|
|