Adamiti je ime za ločine kristjanov, ki so želeli s svojo nagoto razglašati podobnost s prvim človekom Adamom in njegovo prvinsko nedolžnostjo, pridobljeno s krščanstvom.

Aretacija neoadamitov na trgu v Amsterdamu.

Pojavili so se v 2. stoletju, v 12., 15. in 19. pa tudi po Srednji Evropi, zlasti na Češkem in v Avstriji.

Težili so po povezanosti z naravo in svobodi, nasprotovali zakonu in pri verskih obredih prakticirali nudizem.[1]

Sklici

uredi
  1. »CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Adamites«. www.newadvent.org. Pridobljeno 15. maja 2020.
  • Stanko Janežič. Ekumenski leksikon. Zbirka Teološki priročniki, 9. Mohorjeva družba. Celje, 1986. (COBISS)