Albumin

Slika:Albumin.jpg

Molekula serumskega albumina v človeški krvni plazmi

Albumíni so ena od skupin globularnih, nevtralnih beljakovin, ki so topne v vodi. Vsebujejo zelo malo glicina in veliko aminokislin, ki vsebujejo žveplo (S). Pri segrevanju koagulirajo, se pravi tvorijo netopne oborine, strdke. Z amonijevim sulfatom (VI) jih lahko reverzibilno oborimo.

Najpogosteje se pojavljajo skupaj z globulini v 3 oblikah:

• serumski albumini, ki predstavljajo 55% beljakovin v človeški krvni plazmi, pomembni pa so zaradi svojih sposobnosti vezave vode, k čemer prispevajo k uravnavanju osmotskega tlaka krvi in s tem tudi njenega volumna, poleg tega pa vežejo nase in transportirajo tudi proste maščobne kisline, kalcij (Ca) ter nekatere droge
• laktoalbumini, ki so ene izmed beljakovin v mleku
• ovoalbumini, ki nastopajo v jajčnem beljaku

Serumski albumini

Človeški serumski albumin je enojna peptidna veriga, sestavljena iz 585 aminokislin v obliki treh homolognih domen, povezanih s 17 disulfidnimi vezmi, ki stabilizirajo peptid. Konfiguracija vključuje 67% alfa heliksov in 10% beta zavojev in vsaka domena ima dva dolga in eden krajši zavoj.

Sintetiziran je v jetrih. Pomemben je predvsem za zagotavljanje koloidnega osmotskega oz. onkotskega tlaka v žilah, poleg tega pa veže kalcijeve ione (Ca²⁺), prenaša različne hormone, droge, maščobne kisline in bilirubin ter preko histidinskih aminokislinskih ostankov deluje kot pufer v zunajceličnih tekočinah.

Normalna koncentracija albumina v krvi znaša 3,5-5,0 g/dL in predstavlja 60% vseh plazemskih proteinov. Zmanjšane koncetracije albumina nakazujejo na poslabšanje zdravstvenega stanja, predvsem zaradi dehidracije, zmanjšane funckije ščitnice (hipotiroidizem) ter raznih bolezenskih stanj in poškodb jeter, ledvic in kože.

Opombe in reference

• W. Schröter, K.-H. Lautenschläger, H. Bibrack, A. Schnabel. ([1990] 1993). KEMIJA, Splošni priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0122-9

Zunanje povezave

Serumski proteini (angleško)