Grad Kostrivnica
Grad Kostrivnica (Stari grad) | |
Geografski položaj v Sloveniji | |
Lega | Severni vrh hriba Hrupov vrh (tudi Mali Drevenik), južno od Drevenika in severovzhodno od Gabrovca pri Kostrivnici Občina Rogaška Slatina |
---|---|
Koordinati | 46°16′10″N 15°36′01″E / 46.26944°N 15.60028°E |
Zgrajeno | 12. stoletje |
RKD št. | 22894 (opis enote)[1] |
Razglasitev NSLP | 31. 12. 2002 |
Grad Kostrivnica (nemško Kostreinitz) je bil grad v bližini Rogaške Slatine, na pobočju Boča, nad Podturnom pri Dreveniku pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Podatkov o tem, kdaj je bil grad Kostrivnica sezidan v pisnih virih ni. Zgrajen je bil na ozemlju gospostva Lemberg pri Poljčanah, ki so ga kot fevd krške škofije posedovali Žovneški gospodje že v 12. stoletju. Kasneje so z gradom dolga leta upravljali vitezi Kostrivniški, ki so bili ministeriali krške škofije. Kot prvi ministerial je v listini iz leta 1275 grofice Ane Strmške, vdove po Ulriku I. Žovneškem, omenjen vitez Fritzmann Kostrivniški. Nato je grad v začetku 14. stoletja posedoval Friderik II. Podsreški iz rodbine Svibensko-Ptujskih s Podsrede. Od njega je leta 1322 Kostrivnico kupil Friderik Žovneški, ki jo je nato prodal Diepoldu III. s Kacenštajna. Ta je grad popravil in prezidal, nato pa ga sedem let kasneje 1329 prodal nazaj Frideriku Žovneškemu. Krški škofje na Kostrivnico niso imeli večjega vpliva, le občasno so potrjevali fevdno posestništvo Celjskim grofom.
Gospodje Žovneški oz. grofje Celjski so na gradu naselili svoje gradiščane. Že leta 1341 se je po Kostrivnici imenoval Oto, leta 1349 pa Gundaker, ki je imel v pečatnikovi legendi zapisano »z Rogatca«. Leta 1359 so se kot vazali omenjali Otel, Rugim in Gundakerjev sin Henrik. Oto je bil nedvomno Henrikov in Gundakerjev sorodnik, saj je imel podobno grbovno podobo. Živel je še leta 1376, Henrik pa se je omenjal še leta 1378. Zanimivo je, da ni imel takšnega grba kot oče, marveč drugačnega (dva dirjajoča konja, eden poleg drugega). Bivanje Gundakerjeve družine v Kostrivnici se je končevalo v zadnjem desetletju 14. stoletja, ko je še leta 1392 živel na gradu Rajker s podobnim grbom kot Gundaker leta 1349.
Grad je bil porušen v bojih med Celjani in Habsburžani, grof Friderik II. Celjski pa je leta 1453 podaril gospostvo novoustanovljenemu samostanu Novi Klošter.
Viri
[uredi | uredi kodo]- »Gradovi v Sloveniji«. Pridobljeno 30. maja 2014.
- Ivan Stopar: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 5, Med Kozjanskim in porečjem Save, str 41.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 22894«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.