Italijanska armada v Rusiji
Italijanska armada v Rusiji (izvirno italijansko Armata Italiana in Russia; kratica ARMIR) je bil naziv za 8. italijansko armado Kraljeve kopenske vojske.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Italijanska armada v Rusiji je bila naslednica Italijanskega ekspedicijskega korpusa v Rusiji. V prvi svetovni vojni je sodelovala v bitki pri Vittorio Venetu, v drugi svetovni vojni pa je bila med letoma 1942 in 1943 v Rusiji. Na vzhodni fronti je bila dodeljena nemški armadni skupini B za zaščito čet, ki so napadle Stalingrad. Italijani, ki jim je poveljeval general Italo Gariboldi, so bili nameščeni ob reki Don med Pavlovskom in izlivom reke Hoper. Ko je sovjetska ofenziva novembra 1942 premagala nemške in romunske enote pod Stalingradom, so Italijani ostali brez povezave z zavezniki in 16. decembra so jih Sovjeti totalno porazili. Sledil je umik 2. in 35. korpusa armade. Že v januarju je naslednja sovjetska ofenziva premagala tudi korpus alpincev, ki se je prav tako začel umikati. V dveh tednih nazadovanja preko ruskih step so ostanki Osme armade utrpeli težke človeške izgube. Ruska kampanja je zaključila italijansko sodelovanje na vzhodni fronti in dokončno ukinila Osmo armado ARMIR.
Organizacija
[uredi | uredi kodo]- štab
- Italijanski alpinski korpus
- 2. korpus
- 35. korpus
- nemški 29. korpus
- 156. pehotna divizija »Vicenza«
Oborožitev in oprema
[uredi | uredi kodo]Ob ustanovitvi armade je italijanski del imel[1]:
- 7.000 častnikov,
- 220.000 članov moštva,
- 2.850 puškomitraljezov,
- 1.800 mitraljezov,
- 860 minometov,
- 380 47-mm topov,
- 19 samohodnih 47-mm topov,
- 225 20-mm topov,
- 52 76/46-mm protitankovskih topov,
- 960 drugih topov,
- 55 tankov L6/40,
- 25.000 vlečnih živali (konj in mul),
- 16.700 štirikolesnih motornih vozil,
- 4.470 2- ali 3-kolesnih motornih vozil in
- 1.130 vagonov.
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Peter Gosztony, Hitlerjeve tuje vojske. Založba Borec: Ljubljana, str. 157.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]