Ogled vira Tenes

{{Infopolje tenes}}
'''Tenes''' je sintetični [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Ts''' in [[Vrstno število|atomskim številom]]&nbsp;117. Je drugi najtežji znani element in predzadnji element sedme&nbsp;[[Perioda periodnega sistema|periode]] [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema]].

Odkritje tenesa je rusko-ameriško sodelovanje uradno objavlilo aprila 2010 v [[Dubna|Dubni]], Rusija, zaradi česar je do sedaj na zadnje odkriti element. Eden izmed hčerinskih izotopov je bil neposredno ustvarjen leta 2011, kar je delno potrdilo rezultate eksperimenta. Eksperiment je bil uspešno ponovljen z isto skupino leta 2012 in maja 2014, ko jo je potrdila nemško-ameriška skupina. Decembra&nbsp;2015 je [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) in [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko|Mednarodna zveza za čisto in uporabno fiziko]], ki ocenjujeta trditve o odkritju novih elementov, element prepoznala in rusko-ameriški ekipi dodelila prioriteto. V juniju leta 2016 je IUPAC objavil izjavo, v kateri je zapisal, da so odkritelji predlagali ime ''tenes'' po [[Tennessee|Tennesseeju]] v ZDA, ime, ki je bilo uradno sprejeto novembra 2016.

Tenes se lahko nahaja na "[[Otok stabilnosti|otoku stabilnosti]]", konceptu, ki pojasnjuje, zakaj so nekateri supertežki elementi bolj stabilni v primerjavi s splošnim trendom zmanjševanja stabilnosti za elemente po [[Bizmut|bizmutu]] v periodnem sistemu. Sintetizirani atomi tenesa imajo razpolovno dobo nekaj deset do sto milisekund. V periodnem sistemu naj bi bil tenes član 17. skupine, člani katere so vsi [[Halogen|halogeni]]. Nekatere njegove lastnosti se lahko zaradi relativističnih učinkov bistveno razlikujejo od lastnosti halogenov. Posledično naj bi bil tenes hlapna kovina, ki niti ne tvori [[Anion|anionov]] niti ne dosega visokih [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanj]]. Kljub temu naj bi nekaj ključnih lastnosti, kot je tališče in vrelišče ter prva [[ionizacijska energija]], sledilo trendom halogenov v periodnem sistemu.

== Uvod ==
{{:Uvod v najtežje elemente}}

== Zgodovina ==

=== Pred odkritjem ===
Decembra&nbsp;leta 2004 je skupina [[Združeni inštitut za jedrske raziskave|Združenega inštituta za jedrske raziskave]] (JINR) v [[Dubna|Dubni]] v [[Moskovska oblast|Moskovski oblasti]] v Rusiji predlagala skupni eksperiment z [[Narodni laboratorij Oak Ridge|Narodnim laboratorijem Oak Ridge]] (ORNL) v [[Oak Ridge|Oak Ridge-u]] v [[Tennessee|zvezni državi Tennessee]] v ZDA za sintezo elementa&nbsp;117 – tako imenovan zaradi 117&nbsp;[[Proton|protonov]] v njegovem [[Atomsko jedro|jedru]]. Njihov predlog je vključeval [[Jedrsko zlivanje|fuzijo]] tarče iz [[Berkelij|berkelija]] (element&nbsp;97) in [[Kalcij|kalcija]] (element&nbsp;20) z bombardiranjem tarče berkelija s kalcijevimi jedri: <ref name="elements">{{Navedi sporočilo za javnost|last=Cabage|first=B.|date=2010|title=International team discovers element&nbsp;117|publisher=[[Oak Ridge National Laboratory]]|url=http://web.ornl.gov/info/ornlreview/v43_2_10/article02.shtml|accessdate=2017-06-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150923175349/http://web.ornl.gov/info/ornlreview/v43_2_10/article02.shtml|archivedate=2015-09-23}}</ref> s tem bi bil zaključen niz poskusov, opravljenih na JINR z fuzijo [[Aktinoidi|aktinidnih]] tarč z žarkom kalcija-48, ki je doslej ustvaril nove elemente [[Nihonij|113]] – [[Livermorij|116]] in [[Oganeson|118]]. ORNL, takrat edini proizvajalec berkelija na svetu, tega elementa ni mogel zagotoviti, saj so začasno prenehali s proizvodnjo, ponovno uvedba pa bi bila predraga.<ref name="vanderbilt">{{Navedi sporočilo za javnost|title=Vanderbilt physicist plays pivotal role in discovery of new super-heavy element|publisher=Vanderbilt University|url=http://news.vanderbilt.edu/2010/04/vanderbilt-physicist-plays-pivotal-role-in-discovery-of-new-super-heavy-element-112107/|accessdate=2016-06-12}}</ref> Načrti za sintezo elementa&nbsp;117 so bili zavrnjeni zaradi potrditve elementa&nbsp;118, ki je bil proizveden na začetku leta 2002 z bombardiranjem [[Kalifornij|kalifornijeve]] tarče s kalcijem.<ref name="pp2002">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu.Ts.|last2=Utyonkov|first2=V.K.|last3=Lobanov|first3=Yu.V.|last4=Abdullin|first4=F.Sh.|last5=Polyakov|first5=A.N.|last6=Shirokovsky|first6=I.V.|last7=Tsyganov|first7=Yu.S.|last8=Mezentsev|first8=A.N.|display-authors=6|year=2002|title=Results from the first <sup>249</sup>Cf+<sup>48</sup>Ca experiment|url=http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2002/287(D7-2002-287)e.pdf|journal=JINR Communication|access-date=2015-09-23}}</ref> Zahtevani berkelij&nbsp;249 je stranski proizvod v proizvodnji kalifornija&nbsp;252 in pridobivanje zahtevane količine berkelija je bila še težja naloga kot pridobivanje kalifornija, pa tudi draga: stala naj bi približno 3,5&nbsp;milijonov dolarjev, zato so se strani dogovorile, da bodo počakali na komercialno naročilo proizvodnje kalifornija, iz katerega bi lahko pridobili berkelij.<ref name="InsideScience">{{navedi splet |title=An Atom at the End of the Material World |year=2010 |first=J. S. |last=Bardi |url=http://www.insidescience.org/content/atom-end-material-world/1042 |publisher=Inside Science |access-date=2015-01-03 }}</ref>

Skupina JINR je želela uporabiti [[berkelij]], saj ima kalcij-48, [[Izotopi kalcija|izotop kalcija]], ki se običajno uporablja v žarkih, 20 protonov in 28 nevtronov in ima tako razmerje med nevtroni in protoni 1,4; to je najlažje stabilno ali skoraj stabilno jedro s tako velikim presežkom nevtronov.{{Efn|Čeprav imajo stabilni izotopi najlažjih elementov običajno razmerje med nevtroni in protoni blizu ali enako 1 (na primer edini stabilni izotop aluminija ima 13 protonov in 14 nevtronov <ref name="NUBASE"/>, pri čemer je razmerje med nevtroni in protoni 1,077), stabilni izotopi težjih elementov imajo višja razmerja med nevtroni in protoni, ki se povečujejo s številom protonov. Na primer, edini stabilni izotop joda ima 53 protonov in 74 nevtronov, kar daje razmerje med nevtroni in protoni 1,396, edini stabilni izotop zlata ima 79 protonov in 118 nevtronov, razmerje med nevtroni in protoni pa 1,494, najbolj stabilen izotop plutonija pa ima 94 protonov in 150 nevtronov ter razmerje med nevtroni in protoni 1,596. <ref name="NUBASE"/> Ta trend <ref>{{navedi knjigo |last1=Karpov |first1=A. V. |last2=Zagrebaev |first2=V. I. |last3=Palenzuela |first3=Y. Martinez |last4=Greiner |first4=Walter |year=2013 |chapter=Superheavy Nuclei: Decay and Stability |title=Exciting Interdisciplinary Physics |page=69 |series=FIAS Interdisciplinary Science Series |doi=10.1007/978-3-319-00047-3_6 |isbn=978-3-319-00046-6}}</ref> naj bi otežil sintezo najbolj stabilnih izotopov supertežkih elementov, saj bodo razmerja med nevtroni in protoni elementov, iz katerih se sintetizirajo, prenizka.}} Drugo najlažje takšno jedro, paladij-110 (46 protonov, 64 nevtronov, razmerje med nevtroni in protoni 1,391), je veliko težje. Zahvaljujoč presežku nevtronov naj bi bila nastala jedra težja in bližje iskanemu otoku stabilnosti. Od 117 protonov jih ima kalcij 20, zato so morali uporabiti berkelij, ki ima v svojem jedru 97 protonov.<ref name="NUBASE">{{cite journal|last1=Audi|first1=G.|last2=Bersillon|first2=O.|last3=Blachot|first3=J.|last4=Wapstra|first4=A.H.|year=2003|title=The NUBASE evaluation of nuclear and decay properties|url=http://amdc.in2p3.fr/nubase/Nubase2003.pdf|url-status=dead|journal=[[Nuclear Physics A]]|volume=729|issue=1|pages=3–128|bibcode=2003NuPhA.729....3A|citeseerx=10.1.1.692.8504|doi=10.1016/j.nuclphysa.2003.11.001|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720233206/http://amdc.in2p3.fr/nubase/Nubase2003.pdf|archive-date=2011-07-20}}</ref>

Februarja&nbsp;Leta 2005 je vodja ekipe JINR - [[Yuri Oganessian]] - imel govor na ORNL. Prisotni so bili tudi predstavniki Narodnega laboratorija Lawrence Livermore, ki so že prej sodelovali z JINR pri odkritju elementov 113–116 in 118, in Joseph Hamilton z univerze Vanderbilt, Oganessianov sodelavec.<ref name="Oganessian">{{Navedi novice|title=What it takes to make a new element|work=Chemistry World|url=https://www.chemistryworld.com/what-it-takes-to-make-a-new-element/1017677.article|accessdate=2016-12-03}}</ref>

Hamilton je preveril, ali je reaktor z visokim pretokom ORNL proizvedel kalifornij za komercialno naročilo, saj je kot stranski proizvod je mogoče dobiti potrebni berkelij. Izvedel je, da ni in v bližnji prihodnosti ni pričakoval takšnega naročila. Hamilton je nenehno spremljal situacijo in vsake toliko časa preverjal. (Kasneje je Oganessian zaradi tega dela Hamiltona označil za "očeta 117".)<ref name="Oganessian"/>

ORNL je ponovno začel s produkcijo kalifornija spomladi 2008. Hamilton je poleti to opazil in se zmenil za ekstrakcijo berkelija<ref>{{navedi splet|last=Witze|first=Alexandra|year=2010|title=The backstory behind a new element|website=Science News|url=https://www.sciencenews.org/blog/deleted-scenes/backstory-behind-new-element|access-date=2016-06-12}}</ref> (cena je bila okoli 600.000[[Ameriški dolar|$]]). Med simpozijem septembra 2008 na Univerzi Vanderbilt v [[Nashville, Tennessee|Nashvillu]], [[Tennessee]], ko so praznovali njegovo petdeseto leto na fakulteti za fiziko, je Jamesu Robertu (takratnemu direktorju za znanost in tehnologijo pri ORNL) predstavil Oganessiana.<ref name="symposiumintro2">{{navedi novice|first=Emily|last=Siner|year=2016|title=How scientists plan to enshrine Tennessee on the periodic table of elements|publisher=National Public Radio|url=http://nashvillepublicradio.org/post/how-scientists-plan-enshrine-tennessee-periodic-table-elements|access-date=2017-03-07}}</ref> Ustanovila sta sodelovanje med JINR, ORNL in Vanderbilt,<ref name="InsideScience" /> skupina iz Narodnega laboratorija Lawrence Livermore (LLNL) v [[Livermor|Livermoru]], [[Kalifornija|Kaliforniji]], [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je bila kmalu povabljena.<ref name="discoveryornl2">{{cite press release|first=James|last=Roberto|year=2010|publisher=Oak Ridge National Laboratory|title=The discovery of element&nbsp;117|url=http://www.fornl.info/Presentations/Discovery%20of%20Element%20117%20final.pdf|access-date=2017-06-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161021230058/http://www.fornl.info/Presentations/Discovery%20of%20Element%20117%20final.pdf|archive-date=2016-10-21}}</ref>
[[Slika:Berkelium.jpg|alt=A very small sample of a blue liquid in a plastic pipette held by a hand wearing heavy protection equipment|levo|sličica| Berkelijeva tarča, uporabljena za sintezo (v raztopini)]]
Novembra 2008 je [[Ministrstvo za energijo ZDA|ameriško ministrstvo za energijo]], ki je imelo nadzor nad reaktorjem v Oak Ridge-u, dovolilo znanstveno uporabo pridobljenega berkelija.<ref name="discoveryornl">{{Navedi sporočilo za javnost|first=James|last=Roberto|publisher=Oak Ridge National Laboratory|title=The discovery of element&nbsp;117|url=http://www.fornl.info/Presentations/Discovery%20of%20Element%20117%20final.pdf|accessdate=2017-06-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161021230058/http://www.fornl.info/Presentations/Discovery%20of%20Element%20117%20final.pdf|archivedate=2016-10-21}}</ref> Proizvodnja je trajala 250&nbsp;dni in se končala konec decembra&nbsp;2008,<ref name="forthepress">{{Navedi sporočilo za javnost|publisher=[[Joint Institute for Nuclear Research]]|title=For the Press|url=http://flerovlab.jinr.ru/linkc/117/For%20press%20Z=117.doc|accessdate=2015-07-28|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304120450/http://flerovlab.jinr.ru/linkc/117/For%20press%20Z=117.doc|url-status=dead}}</ref> ko je bilo pridobljenih 22&nbsp;miligramov berkelija, dovolj za izvedbo poskusa.<ref name="eurekalert">{{Navedi sporočilo za javnost|last=Stark|first=A.M.|title=International team discovers element&nbsp;117|publisher=[[United States Department of Energy|DOE]] / [[Lawrence Livermore National Laboratory]]|url=http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-04/dlnl-itd040610.php|accessdate=2012-11-29}}</ref> Januarja 2009 je bil berkelij odstranjen iz izotopskega reaktorja z visokim pretokom ORNL; pozneje so ga 90 dni hladili in nato predelali v ORHL-ovem centru za radiokemijsko inženirstvo in razvoj, da so ločili in očistili berkelij, kar je trajalo še 90 dni. Njegov [[razpolovni čas]] je le 330&nbsp;dni: po tem času bi polovica proizvedenega berkelija [[Radioaktivnost|propadla]]. Zaradi tega je bilo potrebno tarčo berkelija hitro prepeljati v Rusijo – da bi bil poskus izvedljiv, ga je bilo treba končati v šestih mesecih po prenosu iz ZDA.<ref name="InsideScience"/> Tarča je bila v petih svinčenih zabojnikih, ko so jo prepeljali iz New Yorka v Moskvo.

Ruski cariniki so dvakrat zavrnili vstop tarče v državo zaradi manjkajočih ali nepopolnih papirjev. V nekaj dneh je tarča petkrat potovala čez Atlantski ocean.<ref name="InsideScience"/> Ob prihodu v Rusijo junija 2009 je bil berkelij takoj prenesen na Raziskovalni inštitut za atomske reaktorje (RIAR) v [[Dimitrovgrad (Rusija)|Dimitrovgradu]] v [[Uljanovska oblast|Uljanovski oblasti]], kjer je bil kot 300-[[Nanometer|nanometrska]] tanka plast nanesen na [[Titan (element)|titanov]] film.<ref name="forthepress"/> Julija&nbsp;2009 je bil prepeljan v Dubno, kjer je bil nameščen v [[Pospeševalnik|pospeševalnik delcev]] na JINR.<ref name="eurekalert"/> Žarek kalcija-48 je nastal s [[Ekstrakcija|kemičnim pridobivanjem]] majhnih količin kalcija-48, ki so prisotne v naravnem kalciju, in je bil tako 500-krat obogaten. To delo je bilo opravljeno v zaprtem mestu [[Lesnoy, Sverdlovska oblast|Lesnoy]], [[Sverdlovska oblast]], Rusija.<ref name="discoveryornl"/>

Poskus se je začel konec julija&nbsp;2009.<ref name="discoveryornl"/> Januarja 2010 so znanstveniki iz Laboratorija za jedrske reakcije Flerov interno sporočili, da so zaznali [[Radioaktivnost|razpad]] novega elementa z atomskim številom&nbsp;117 prek dveh razpadajočih verig: eden izmed liho-liho izotopov, ki je podvržen šestim&nbsp;[[Razpad alfa|alfa razpadom]] pred [[Jedrska cepitev|spontano cepitvijo]] in eden od liho-sodo izotopov, ki je pred  fisijo trikrat razpadel z alfa razpadom.<ref name="E117">{{Navedi konferenco|url=http://www.jinr.ru/img_sections/PAC/NP/31/PAK_NP_31_recom_eng.pdf|title=Recommendations|conference=31st meeting, PAC for nuclear physics|last=Greiner|first=W.|page=6|date=2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100414173735/http://www.jinr.ru/img_sections/PAC/NP/31/PAK_NP_31_recom_eng.pdf|archivedate=2010-04-14}}</ref> Pridobljeni podatki iz poskusa so bili poslani v LLNL za nadaljnjo analizo.<ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Nations work together to discover new element|publisher=U.S. [[Department of Energy]]|url=http://science.energy.gov/news/featured-articles/2011/127004/|accessdate=2016-01-05}}</ref> 9.&nbsp;Aprila 2010 je uradno poročilo izšlo v reviji ''[[Physical Review Letters]]'', v katerem so identificirali izotope kot <sup>294</sup>117 in <sup>293</sup>117, za katere je bilo dokazano, da imajo razpolovne dobe nekaj več deset ali sto milisekund. Delo so do neke mere podpisale vse strani, vključene v poskus: JINR, ORNL, LLNL, RIAR, Vanderbilt, [[Univerza v Tennesseeju]] ([[Knoxville]], [[Tennessee]], ZDA) in Univerza v Nevadi ([[Las Vegas]], [[Nevada]], ZDA), ki je zagotovila podporo pri analizi podatkov.<ref name="vanderbilt.edu">{{Navedi splet|title=Heaviest in the world|date=November 2011|website=Arts and Science Magazine|publisher=Vanderbilt University|url=http://www.vanderbilt.edu/magazines/arts-and-science/2010-11/heaviest-in-the-world/|accessdate=2016-06-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160503072001/http://www.vanderbilt.edu/magazines/arts-and-science/2010-11/heaviest-in-the-world/|archivedate=2016-05-03}}</ref> Izotopi so nastali na naslednji način:<ref name="117s">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu.Ts.|last2=Abdullin|first2=F.Sh.|last3=Bailey|first3=P.D.|last4=Benker|first4=D.E.|last5=Bennett|first5=M.E.|last6=Dmitriev|first6=S.N.|last7=Ezold|first7=J.G.|last8=Hamilton|first8=J.H.|last9=Henderson|first9=R.A.|last10=Itkis|first10=M.G.|last11=Lobanov|first11=Yuri V.|display-authors=6|year=2010|title=Synthesis of a new element with atomic number {{nowrap|{{mvar|Z}} = 117}}|url=https://semanticscholar.org/paper/ec9412add23e66f34b6bf51ebd7332278af413fc|journal=Physical Review Letters|volume=104|issue=14|page=142502|bibcode=2010PhRvL.104n2502O|doi=10.1103/PhysRevLett.104.142502|pmid=20481935}}</ref>{{Efn|Nuklid je običajno označen s simbolom kemičnega elementa, pred katerim je masno število nadpisano in atomsko število podpisano. Nevtroni so predstavljeni kot nuklidi z atomsko maso&nbsp;1, atomskim številom &nbsp; 0 in simbolom '''n''' ali '''Nt'''. Izven konteksta jedrskih enačb je atomsko število včasih izpuščeno. Z zvezdico je označena izredno kratkotrajna (ali celo neobstoječa) vmesna stopnja reakcije.}}

: <sup>249</sup>Bk + <sup>48</sup>Ca → <sup>297</sup>117* → <sup>294</sup>117 + 3 <sup>1</sup>Nt (enkrat)

: <sup>249</sup>Bk + <sup>48</sup>Ca → <sup>297</sup>117* → <sup>293</sup>117 + 4 <sup>1</sup>Nt (petkrat)

[[Slika:DecayChain_Tennessine.svg|sličica| Veriga razpada atomov, nastalih v prvotnem poskusu. Številke v bližini puščic opisujejo eksperimentalne (črne) in teoretične (modre) vrednosti za življenjsko dobo in energijo vsakega razpada. Življenjske [[Razpolovni čas|dobe]] se lahko pretvorijo v [[Razpolovni čas|razpolovne dobe]] tako, da se pomnožijo z [[Naravni logaritem|ln&nbsp;2]].<ref name="117s">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu.Ts.|last2=Abdullin|first2=F.Sh.|last3=Bailey|first3=P.D.|last4=Benker|first4=D.E.|last5=Bennett|first5=M.E.|last6=Dmitriev|first6=S.N.|last7=Ezold|first7=J.G.|last8=Hamilton|first8=J.H.|last9=Henderson|first9=R.A.|last10=Itkis|first10=M.G.|last11=Lobanov|first11=Yuri V.|display-authors=6|year=2010|title=Synthesis of a new element with atomic number {{nowrap|{{mvar|Z}} = 117}}|url=https://semanticscholar.org/paper/ec9412add23e66f34b6bf51ebd7332278af413fc|journal=Physical Review Letters|volume=104|issue=14|page=142502|bibcode=2010PhRvL.104n2502O|doi=10.1103/PhysRevLett.104.142502|pmid=20481935}}</ref>|381x381_pik]]
Vsi hčerinski izotopi (produkti razpada) elementa&nbsp;117 so bili do takrat neznani,<ref name="117s"/> zato njihovih lastnosti ni bilo mogoče uporabiti za potrditev trditve o odkritju. Leta 2011, ko je bil eden od produktov razpada ([[Moskovij|<sup>289</sup>Mc]]) sintetiziran neposredno, so se njegove lastnosti ujemale z lastnostmi, izmerjenimi v zahtevani posredni sintezi zaradi razpada elementa&nbsp;117.<ref>{{Navedi splet|last=Molchanov|first=E.|year=2011 |title=В лабораториях ОИЯИ. Возвращение к дубнию |trans-title=V laboratorijih JINR. Vrnitev k dubniju |publisher=JINR|url=http://www.jinr.ru/news_article.asp?n_id=954&language=rus|accessdate=2011-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326124005/http://wwwold.jinr.ru/news_article.asp?n_id=954&language=rus |archive-date=2016-03-26 |url-status=dead |language=ru}}</ref> Odkritelji niso vložili zahtevka za priznanje njihovih ugotovitev v obdobju 2007–2011, ko je Skupna delovna skupina (JWP) pregledovala trditve o odkritjih novih elementov. <ref>{{Navedi časopis |last=Barber |first=R.C. |last2=Karol |first2=P.J. |last3=Nakahara |first3=H. |last4=Vardaci |first4=E. |last5=Vogt |first5=E.W. |year=2011 |title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113|journal=Pure and Applied Chemistry|series=IUPAC Technical Report|volume=83|issue=7|pages=1485–1498|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01}}</ref>

Ekipa Dubne je poskus ponovila leta 2012 in ustvarila sedem atomov elementa&nbsp;117 in potrdila njihovo prejšnjo sintezo elementa&nbsp;118 (proizvedena po določenem času, ko je velika količina [[Berkelij|berkelija]]-249 v tarči [[Razpad beta|beta razpadla]] v [[kalifornij]]-249). Rezultati poskusa so se ujemali s prejšnjim izidom; znanstveniki so nato vložili vlogo za registracijo elementa. Maja&nbsp;2014 je nemško-ameriško sodelovanje znanstvenikov iz ORNL in GSI v [[Darmstadt|Darmstadtu]] v [[Hessen|Hessenu]] v Nemčiji trdilo, da je potrdilo odkritje elementa.<ref>{{Navedi splet|first=D.|last=Chow|date=2014-05-01|title=New super-heavy element&nbsp;117 confirmed by scientists|publisher=Live Science|url=http://www.livescience.com/45289-superheavy-element-117-confirmed.html|accessdate=2014-05-02}}</ref> Skupina je ponovila eksperiment v Dubni z uporabo Darmstadtovega pospeševalnika in ustvarila dva atoma elementa&nbsp;117. 

V decembru&nbsp;2015 je JWP uradno priznal odkritje <sup>293</sup>117 zaradi potrditve lastnosti njegovega produkta [[Moskovij|<sup>289</sup>Mc]],<ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Discovery and assignment of elements with atomic numbers&nbsp;113, 115, 117 and 118|publisher=IUPAC|url=http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html|accessdate=2016-01-04|archive-date=2015-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20151231074712/http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html|url-status=dead}}</ref> in s tem so navedeni odkritelji – JINR, LLNL in ORNL – dobili pravico predlagati uradno ime elementa. (Vanderbilt je bil s prvotnega seznama odkriteljev izključen zaradi napake, ki je bila kasneje odpravljena.)<ref>{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=22 December 2015|title=Discovery of the elements with atomic numbers {{nowrap|{{mvar|Z}} {{=}} 113,}} 115, and 117|url=https://www.degruyter.com/downloadpdf/j/pac.2016.88.issue-1-2/pac-2015-0502/pac-2015-0502.pdf|journal=Pure Appl. Chem.|series=IUPAC Technical Report|volume=88|issue=1–2|pages=139–153|doi=10.1515/pac-2015-0502|access-date=2 April 2016}}</ref>

Maja&nbsp;2016 sta [[Univerza v Lundu|Univerza Lund]] ([[Lund]], [[Skanija]], Švedska) in GSI začeli dvomiti v sintezo elementov&nbsp;[[Moskovij|115]] in 117. Verige razpada, določene za [[Moskovij|<sup>289</sup>Mc]], izotop, ki je ključen za potrditev sintez elementov&nbsp;115 in 117, so na podlagi nove statistične metode ugotovili, da se preveč razlikujejo, in da je velika verjetnost, da ne pripadata istemu nuklidu. Ugotovljeno je bilo, da razpadna veriga <sup>293</sup>Ts, ki jo je JWP odobril, zahteva razdelitev na posamezne nabore podatkov, dodeljene različnim izotopom&nbsp;tenesa. Ugotovljeno je bilo tudi, da domnevna povezava med razpadnima verigama {{Sup|293}}Ts in <sup>289</sup>Mc verjetno ne obstaja. (Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da so verige neodobrenega izotopa {{Sup|294}}Ts skladne) Množica stanj, ki jih najdemo, če nuklidi, ki niso sodi-sodi in razpadejo z razpadom alfa, ni nepričakovana in prispeva k nejasnosti navzkrižnih reakcij. Ta študija je kritizirala poročilo JWP, ker spregleda podrobnosti, povezane s tem vprašanjem, in menila, da je "problematično", da je edini argument za sprejemanje odkritij elementov&nbsp;115 in 117 bila povezava, za katero so menili, da je dvomljiva.<ref>{{Navedi časopis|last=Forsberg|first=U.|last2=Rudolph|first2=D.|last3=Fahlander|first3=C.|last4=Golubev|first4=P.|last5=Sarmiento|first5=L.G.|last6=Åberg|first6=S.|last7=Block|first7=M.|last8=Düllmann|first8=Ch.E.|last9=Heßberger|first9=F.P.|last10=Kratz|first10=J.V.|last11=Yakushev|first11=A.|date=9 July 2016|title=A new assessment of the alleged link between element&nbsp;115 and element 117 decay chains|url=http://portal.research.lu.se/portal/files/9762047/PhysLettB760_293_2016.pdf|journal=Physics Letters&nbsp;B|volume=760|issue=2016|pages=293–296|bibcode=2016PhLB..760..293F|doi=10.1016/j.physletb.2016.07.008|access-date=2 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi konferenco|last=Forsberg|first=Ulrika|last2=Fahlander|first2=Claes|last3=Rudolph|first3=Dirk|year=2016|title=Congruence of decay chains of elements&nbsp;113, 115, and 117|conference=Nobel Symposium NS160 – Chemistry and Physics of Heavy and Superheavy Elements|doi=10.1051/epjconf/201613102003|url=http://www.epj-conferences.org/articles/epjconf/pdf/2016/26/epjconf-NS160-02003.pdf}}</ref>

8.&nbsp;junija 2017 sta dva člana skupine Dubna objavila članek v reviji, v katerem sta na te kritike odgovorila in analizirala svoje podatke o nuklidih {{Sup|293}}117 in <sup>289</sup>Mc s široko sprejetimi statističnimi metodami in ugotovila, da so študije iz leta 2016, ki kažejo na neskladnost, prinesle problematične rezultate pri radioaktivnem razpadu: iz 90-odstotnega intervala verjetnosti so izključili tako povprečni kot skrajni čas razpada ter razpadne verige, ki so bile bolj verjetne, kot tiste, ki so bile vključene. Ponovna analiza leta 2017 je pokazala, da so opažene razpadne verige {{Sup|293}}Ts in <sup>289</sup>Mc skladne s predvidevanji, da je v vsakem koraku verige prisoten le en nuklid, čeprav bi bilo zaželeno, da bi lahko neposredno izmerili masno število izvornega jedra vsake verige, pa tudi funkcijo vzbujenja reakcije {{Brez preloma|[[Izotopi americija|{{sup|243}}Am]] + [[Izotopi kalcija|{{sup|48}}Ca]]}}.<ref>{{Navedi časopis|last=Zlokazov|first=V.B.|last2=Utyonkov|first2=V.K.|date=8 June 2017|title=Analysis of decay chains of superheavy nuclei produced in the {{nowrap|{{sup|249}}Bk + {{sup|48}}Ca}} and {{nowrap|{{sup|243}}Am + {{sup|48}}Ca}} reactions|journal=Journal of Physics&nbsp;G: Nuclear and Particle Physics|volume=44|page=075107|bibcode=2017JPhG...44g5107Z|doi=10.1088/1361-6471/aa7293|doi-access=free}}</ref>

=== Poimenovanje ===
[[Slika:CorneliusVanderbiltStatue.JPG|levo|sličica| Glavni kampus Hamiltonovega delovnega mesta, Univerza Vanderbilt, ena od institucij, imenovanih kot soodkriteljice tenesa|268x268_pik]]
Z uporabo Mendelejeve nomenklature za neimenovane in neodkrite elemente bi moral biti element&nbsp;117 poimenovan ''eka-[[astat]]''. Z uporabo priporočil [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) iz leta 1979 je bil element začasno imenovan ''ununseptij'' (simbol ''Uus''), dokler ni bilo potrjeno njegovo odkritje in izbrano trajno ime; začasno ime je nastalo iz [[Latinščina|latinskih]] besed "ena", "ena" in "sedem", kar se navezuje na atomsko število elementa&nbsp;117.<ref name="iupac">{{Navedi časopis|last=Chatt|first=J.|date=1979|title=Recommendations for the naming of elements of atomic numbers greater than 100|journal=Pure Appl. Chem.|volume=51|issue=2|pages=381–384|doi=10.1351/pac197951020381}}</ref> Mnogi znanstveniki na tem področju so ga poimenovali "element&nbsp;117 ", s simbolom ''E117'', ''(117)'' ali ''117.''  V skladu s smernicami IUPAC, veljavnimi v trenutku odobritve odkritja, bi se morala trajna imena novih elementov končati z "-ij" (v angleščini "-ium"); to je veljalo tudi za element&nbsp;117, čeprav je bil element [[halogen]], ki imajo tradicionalno imena brez končnice (oz. v angleščini končnico "-ine"),<ref>{{Navedi časopis|last=Koppenol|first=W.H.|year=2002|title=Naming of new elements|url=http://media.iupac.org/publications/pac/2002/pdf/7405x0787.pdf|journal=Pure and Applied Chemistry|series=IUPAC Recommendations 2002|volume=74|issue=5|pages=787–791|doi=10.1351/pac200274050787}}</ref> vendar nova priporočila, objavljena leta 2016, priporočajo uporabo končnice "-ine" za vse nove skupine&nbsp;17 elementov.<ref>{{Navedi časopis|last=Koppenol|first=Willem H.|last2=Corish|first2=John|last3=García-Martínez|first3=Javier|last4=Meija|first4=Juris|last5=Reedijk|first5=Jan|year=2016|title=How to name new chemical elements|url=http://rua.ua.es/dspace/bitstream/10045/55935/1/2016_Koppenol_etal_PureApplChem.pdf|journal=Pure and Applied Chemistry|series=IUPAC Recommendations 2016|volume=88|issue=4|pages=401–405|doi=10.1515/pac-2015-0802}}</ref>

Po prvotni sintezi leta 2010 sta [[Dawn Shaughnessy]] iz LLNL in Oganessian izjavila, da je poimenovanje občutljivo vprašanje in sta se mu, kolikor je bilo mogoče, izognila,<ref>{{Navedi sporočilo za javnost|last=Glanz|first=J.|title=Scientists discover heavy new element|publisher=[[Oregon State University]]|url=http://chemistry.oregonstate.edu/courses/ch121-3/ch123/ch123latestnews/ch123ln.htm|accessdate=2016-01-05|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304080226/http://chemistry.oregonstate.edu/courses/ch121-3/ch123/ch123latestnews/ch123ln.htm|url-status=dead}}</ref> vendar je Hamilton istega leta izjavil: "Bil sem ključnega pomena pri zbiranju skupine in pri doseganju tarče <sup>249</sup>Bk. Kot rezultat tega bom element poimenoval. Ne morem vam povedati imena, vendar bo to prineslo prepoznavnost regije."<ref name="vanderbilt.edu"/> (Hamilton poučuje na univerzi Vanderbilt v Nashvillu v zvezni državi Tennessee, ZDA) V intervjuju leta 2015 je Oganessian po pripovedovanju zgodbe o eksperimentu dejal: "In Američani so to poimenovali tour de force, dokazali so, da lahko to storijo brez merskih napak. No, kmalu bodo imenovali 117.&nbsp;element."<ref name="OTR">{{Navedi intervju|last=Oganessian|first=Yu.Ts.|title=Гамбургский счет|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZdnvOxxDeKM|accessdate=2020-01-18|date=2015-10-10|trans_title=Hamburg reckoning|language=ru}}</ref>

Marca&nbsp;2016 se je ekipa za odkritje dogovorila za konferenco, v kateri so sodelovali predstavniki vpletenih skupin o imenu "tenes" za element&nbsp;117.<ref name="Oganessian"/> Junija 2016 je IUPAC objavil izjavo, v kateri je navedel, da so odkritelji IUPAC-u predložili svoje predloge za poimenovanje novih elementov&nbsp;115, 117 in 118; predlog za element&nbsp;117 je bil ''tenes'', s simbolom ''Ts'', po "regiji Tennessee". Predlagana imena je priporočil IUPAC-ov oddelek za anorgansko kemijo; uradno sprejetje naj bi se zgodilo po petmesečnem obdobju po izteku objave izjave.<ref name="IUPAC-June2016">{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://iupac.org/iupac-is-naming-the-four-new-elements-nihonium-moscovium-tennessine-and-oganesson/|title=IUPAC Is Naming The Four New Elements Nihonium, Moscovium, Tennessine, and Oganesson|date=2016-06-08|publisher=IUPAC|accessdate=2016-06-08}}</ref> Novembra 2016 so bila imena, vključno s tenesom, uradno sprejeta. Zaskrbljenost, da se lahko predlagani simbol ''Ts'' ujema z zapisom [[Tosilna skupina|tosilne]] skupine, ki se uporablja v organski kemiji, je bila zavrnjena, saj so že obstajali simboli s takšnim dvojnim pomenom: Ac ([[aktinij]] in [[Acetilna skupina|acetil]]) in Pr ([[prazeodim]] in [[Propilna skupina|propil]]).<ref>{{Navedi novice|url=https://iupac.org/iupac-announces-the-names-of-the-elements-113-115-117-and-118/|title=IUPAC Announces the Names of the Elements&nbsp;113, 115, 117, and 118 - IUPAC {{!}} International Union of Pure and Applied Chemistry|date=2016-11-30|work=IUPAC {{!}} International Union of Pure and Applied Chemistry|language=en-US|accessdate=2016-11-30}}</ref> Ceremonija poimenovanja moskovija, tenesa in oganesona je bila marca 2017 v Ruski akademiji znanosti v [[Moskva|Moskvi]]; ločena slovesnost samo za tenes je bila na ORNL januarja 2017.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jinr.ru/posts/at-the-inauguration-ceremony-of-the-new-elements-of-the-periodic-table-of-d-i-mendeleev/|title=At the inauguration ceremony of the new elements of the periodic table of D.I. Mendeleev|last=Fedorova|first=Vera|date=3 March 2017|website=jinr.ru|publisher=[[Joint Institute for Nuclear Research]]|accessdate=4 February 2018}}</ref>

== Predvidene lastnosti ==
Z izjemo jedrskih lastnosti niso bile izmerjene nobene lastnosti tenesa ali njegovih spojin; to je posledica izjemno omejene in drage proizvodnje ter dejstva, da zelo hitro razpade. Lastnosti tenesa tako ostajajo neznane in na voljo so le napovedi.

=== Jedrska stabilnost in izotopi ===
Stabilnost jeder se hitro zmanjša s povečanjem atomskega števila po [[Kirij|kiriju]]&nbsp;(atomsko število 96), katerega razpolovni čas je štirikrat daljši od razpolovnega časa katerega koli naslednjega elementa. Vsi izotopi z atomskim številom nad [[Mendelevij|101]] razpadejo z razpolovnimi časi manj kot 30 ur. Noben element z atomskim številom nad 82 (po [[Svinec|svincu]]) nima stabilnih izotopov.<ref>{{Navedi časopis|last=de Marcillac|first=P.|last2=Coron|first2=N.|last3=Dambier|first3=G.|last4=Leblanc|first4=J.|last5=Moalic|first5=J.-P.|display-authors=3|date=2003|title=Experimental detection of α-particles from the radioactive decay of natural bismuth|journal=Nature|volume=422|issue=6934|pages=876–878|bibcode=2003Natur.422..876D|doi=10.1038/nature01541|pmid=12712201}}</ref> To je zaradi vedno večjega Coulomovega odbijanja protonov, tako da [[močna jedrska sila]] ne more dolgo držati jedra skupaj pred [[Jedrska cepitev|spontano cepitvijo]]. Izračuni kažejo, da v odsotnosti drugih stabilizirajočih dejavnikov ne bi smeli obstajati elementi z več kot [[Raderfordij|104 protoni]],<ref name="liquiddrop">{{Navedi časopis|last=Möller|first=P.|date=2016|title=The limits of the nuclear chart set by fission and alpha decay|url=http://inspirehep.net/record/1502715/files/epjconf-NS160-03002.pdf|journal=EPJ Web of Conferences|volume=131|pages=03002:1–8|bibcode=2016EPJWC.13103002M|doi=10.1051/epjconf/201613103002}}</ref> vendar so raziskovalci v šestdesetih letih predlagali, da bi se zaprte jedrske lupine z okoli 114&nbsp;protoni in 184&nbsp;nevtroni morale izogniti tej nestabilnosti in ustvariti "otok stabilnosti", kjer bi lahko imeli nuklidi razpolovno dobo do tisoč ali milijone let. Čeprav znanstveniki še vedno niso prišli do otoka, že sam obstoj supertežkih elementov (vključno s tenesom) potrjuje, da je ta stabilizacijski učinek resničen, in na splošno postanejo znani nadtežki nuklidi eksponentno stabilni dlje časa, ko se približajo predvideni lokaciji otoka.<ref>{{Navedi knjigo|title=Van&nbsp;Nostrand's scientific encyclopedia|url=https://archive.org/details/vannostrandsscie0001unse_b2u7|first=G.D.|last=Considine|first2=Peter H.|last2=Kulik|publisher=Wiley-Interscience|date=2002|edition=9th|isbn=978-0-471-33230-5|oclc=223349096}}</ref><ref name="retro">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|last2=Sobiczewski|first2=A.|last3=Ter-Akopian|first3=G. M.|date=9 January 2017|title=Superheavy nuclei: from predictions to discovery|journal=Physica Scripta|volume=92|issue=2|pages=023003–1–21|bibcode=2017PhyS...92b3003O|doi=10.1088/1402-4896/aa53c1}}</ref> Tenes je drugi najtežji element do sedaj ustvarjen in vsi njegovi znani izotopi imajo razpolovne dobe manj kot eno sekundo. Kljub temu je to daljše od vrednosti, predvidenih pred odkritjem: predvidene življenjske dobe <sup>293</sup>Ts in <sup>294</sup>Ts, uporabljene v dokumentu o odkritju, so bile 10&nbsp;ms in 45&nbsp;ms, medtem ko so bile opažene življenjske dobe 21&nbsp;ms in 112&nbsp;ms.<ref name="117s"/> Skupina iz Dubne meni, da je sinteza elementa neposredni eksperimentalni dokaz obstoja otoka stabilnosti.<ref name="IS">{{Navedi splet|title=Element 117 is synthesized|url=http://www.jinr.ru/news_article.asp?n_id=539&|date=2010|publisher=JINR|accessdate=2015-06-28}}</ref>
[[Slika:Island_of_Stability_derived_from_Zagrebaev.png|alt=A 2D graph with rectangular cells colored in black-and-white colors, spanning from the llc to the urc, with cells mostly becoming lighter closer to the latter|sredina|sličica| Graf stabilnosti nuklidov, ki ga je leta 2010 uporabila ekipa iz Dubne. Značilni izotopi so prikazani z obrobo. Po mnenju odkriteljev je sinteza elementa 117 nedvomen dokaz obstoja "otoka stabilnosti" (obkrožen).<ref name="IS">{{Navedi splet|title=Element 117 is synthesized|url=http://www.jinr.ru/news_article.asp?n_id=539&|date=2010|publisher=JINR|accessdate=2015-06-28}}</ref>|522x522_pik]]
Izračunano je bilo, da bi imel razpolovni čas izotopa <sup>295</sup>Ts približno 18&nbsp;milisekund in ga bo morda mogoče proizvesti z isto reakcijo med berkelijem in kalcijem, ki se je uporabila pri odkritju znanih izotopov, <sup>293</sup>Ts in <sup>294</sup>Ts. Ocenjuje se, da je možnost, da ta reakcija proizvede <sup>295</sup>Ts, največ ena sedmina možnosti da proizvede <sup>294</sup>Ts.<ref name="Zagrebaev">{{Navedi konferenco|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012001|last=Zagrebaev|first=V.|last2=Karpov|first2=A.|last3=Greiner|first3=W.|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|conference=Journal of Physics: Conference Series|pages=1–15|url=http://iopscience.iop.org/1742-6596/420/1/012001/pdf/1742-6596_420_1_012001.pdf|arxiv=1207.5700|accessdate=2013-08-20}}</ref><ref name="FengE117">{{Navedi časopis|last=Zhao-Qing|first=F.|last2=Gen-Ming|first2=Jin|last3=Ming-Hui|first3=Huang|last4=Zai-Guo|first4=Gan|last5=Nan|first5=Wang|last6=Jun-Qing|first6=Li|display-authors=3|date=2007|title=Possible Way to Synthesize Superheavy Element ''Z'' = 117|journal=Chinese Physics Letters|volume=24|issue=9|page=2551|arxiv=0708.0159|bibcode=2007ChPhL..24.2551F|doi=10.1088/0256-307X/24/9/024}}</ref><ref name="FengHotFusion">{{Navedi časopis|last=Zhao-Qing|first=F.|last2=Jina|first2=Gen-Ming|last3=Li|first3=Jun-Qing|last4=Scheid|first4=Werner|display-authors=3|date=2009|title=Production of heavy and superheavy nuclei in massive fusion reactions|journal=Nuclear Physics A|volume=816|issue=1–4|page=33|arxiv=0803.1117|bibcode=2009NuPhA.816...33F|doi=10.1016/j.nuclphysa.2008.11.003}}</ref> Izračuni z uporabo modela [[Tunelski pojav|kvantnega tuneliranja]] napovedujejo obstoj več izotopov tenesa do <sup>303</sup>Ts. Najbolj stabilen med njimi naj bi bil <sup>296</sup>Ts z razpolovno dobo alfa razpada 40&nbsp;milisekund.<ref name="prc08ADNDT08">{{Navedi časopis|last=Chowdhury|first=R. P.|last2=Samanta|first2=C.|last3=Basu|first3=D. N.|date=2008|title=Search for long lived heaviest nuclei beyond the valley of stability|journal=Physical Review C|volume=77|issue=4|page=044603|arxiv=0802.3837|bibcode=2008PhRvC..77d4603C|doi=10.1103/PhysRevC.77.044603}}</ref> Študija modela kapljic tekočine na izotopih elementa kaže podobne rezultate; predlaga splošen trend povečevanja stabilnosti izotopov, težjih od <sup>301</sup>Ts, z [[Eksponentni razpad|delnimi razpolovnimi časi]], ki presegajo [[starost vesolja]] za najtežje izotope, kot je <sup>335</sup>Ts, kadar beta razpad ni upoštevan.<ref name="Brazil">{{Navedi poročilo|url=http://www.iaea.org/inis/collection/NCLCollectionStore/_Public/36/073/36073846.pdf|title=Half-life prediction for decay modes for superheavy nuclei|last=Duarte|first=S. B.|last2=Tavares|first2=O. A. P.|date=September 2004|publisher=Centro Brasileiro de Pesquisas Físicas|doi=10.1088/0954-3899/30/10/014|bibcode=2004JPhG...30.1487D|issn=0029-3865|last3=Gonçalves|first3=M.|last4=Rodríguez|first4=O.|last5=Gúzman|first5=F.|last6=Barbosa|first6=T. N.|last7=García|first7=F.|last8=Dimarco|first8=A.}}</ref> V reakciji <sup>243</sup>Am + <sup>50</sup>Ti lahko nastanejo lažji izotopi tenesa, ki jih je skupina iz Dubne leta 2008 obravnavala kot načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, če se izkaže, da <sup>249</sup>Bk ni na voljo<ref>{{Navedi splet|url=http://nuclphys.sinp.msu.ru/nseminar/12.02.08.pdf|title=Синтез новых элементов 113-118 в реакциях полного слияния <sup>48</sup>Ca + <sup>238</sup>U-<sup>249</sup>Cf|trans-title=Synthesis of new elements 113–118 in complete fusion reactions <sup>48</sup>Ca + <sup>238</sup>U–<sup>249</sup>Cf|last=Utyonkov|first=V. K.|date=12 February 2008|website=nuclphys.sinp.msu.ru|accessdate=28 April 2017}}</ref> in je bila obravnavana ponovno za študijo v letih 2017 in 2018 za preučevanje lastnosti jedrskih reakcij s snopom titana-50, ki postane nujen za sintezo elementov po oganesonu.<ref>
{{Navedi splet|url=http://cyclotron.tamu.edu/she2015/assets/pdfs/presentations/Roberto_SHE_2015_TAMU.pdf|title=Actinide Targets for Super-Heavy Element Research|last=Roberto|first=J. B.|date=31 March 2015|website=cyclotron.tamu.edu|publisher=Texas A & M University|accessdate=28 April 2017}}</ref>{{Clear}}

=== Atomske in fizične ===
Tenes naj bi bil član 17. skupine v periodnem sistemu, pod petimi halogeni; [[Fluor|fluorom]], [[Klor|klorom]], [[Brom|bromom]], [[Jod|jodom]] in [[Astat|astatom]], od katerih ima vsak po sedem valenčnih elektronov s konfiguracijo {{Brez preloma|''n''s<sup>2</sup>''n''p<sup>5</sup>}}.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sterling Dictionary Of Chemistry|url=https://books.google.com/books?id=SvSmSYC6lW0C|publisher=Sterling Publishers Pvt. Ltd|date=1999-12-01|isbn=978-81-7359-123-5|first=A.|last=Dhingra|page=187|accessdate=2015-07-23}}</ref>{{Efn|Črka ''n'' pomeni število [[perioda periodnega sistema | periode]] (vodoravna vrstica v periodnem sistemu), kateri pripada element. Črki "s" in "p" označujeta ''s'' in ''p'' orbitalo, naslednja nadpisana številka pa število elektronov v obeh. Zato zapis {{Nowrap|''n'''s <sup> 2 </sup> ''n''p <sup> 5 </sup>}}} pomeni, da so valenčne lupine elementov lažje 17. skupine sestavljene iz dveh ''s'' elektronov in petih ''p'' elektronov, ki se nahajajo na najbolj oddaljeni elektronski ravni.}} Za tenes, ki je v sedmi [[Perioda periodnega sistema|periodi]] (vrstici) periodnega sistema, bi nadaljevanje trenda napovedalo valenčno elektronsko konfiguracijo {{Brez preloma|7s<sup>2</sup>7p<sup>5</sup>}}, zato bi se pričakovalo, da se v mnogih pogledih vede podobno kot halogeni. Ko gremo dol po skupini, se kovinskost elementov poveča; na primer, jod že kaže kovinski lesk v trdnem stanju, astat pa je pogosto razvrščen kot [[Polkovina|metaloid,]] saj so njegove lastnosti precej daleč od lastnosti prejšnjih štirih halogenov. Kot takšna bi ekstrapolacija, ki temelji na trendih v periodnem sistemu, napovedovala, da bo tenes precej hlapna [[šibka kovina]]. 
[[Slika:Valence_atomic_energy_levels_for_Cl,_Br,_I,_At,_and_117.svg|alt=Black-on-transparent graph, width greater than height, with the main part of the graph being filled with short horizontal stripes|sličica| Ravni atomske energije najbolj oddaljenih ''s'', ''p'' in ''d'' elektronov klora (razen d orbitale), broma, joda, astata in tenesa|354x354_pik]]
Izračuni so potrdili natančnost te preproste ekstrapolacije, čeprav je eksperimentalno preverjanje tega trenutno nemogoče, saj so razpolovni časi znanih izotopov tenesa prekratki. Najbrž se bodo pojavile bistvene razlike med tenesom in prejšnjimi halogeni, predvsem zaradi interakcije spinom in tirom – medsebojne interakcije med gibanjem in [[Spin|spinom]] elektronov. Interakcija je še posebej močna pri supertežkih elementih, saj se njihovi elektroni gibljejo hitreje (s hitrostmi, primerljivimi s [[Hitrost svetlobe|svetlobno hitrostjo]]) kot pri lažjih atomih.{{Sfn|Thayer|2010|pp=63–64}} Pri atomih tenesa to zniža energijske ravni 7s in 7p elektronov, s čimer stabilizira elektrone, čeprav sta dve od 7p ravni elektronov energije bolj stabilizirani kot preostale štiri.<ref name="Faegri">{{Navedi časopis|last=Fægri Jr.|first=K.|last2=Saue|first2=T.|year=2001|title=Diatomic molecules between very heavy elements of group&nbsp;13 and group&nbsp;17: A study of relativistic effects on bonding|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=115|issue=6|pages=2456|bibcode=2001JChPh.115.2456F|doi=10.1063/1.1385366}}</ref> Stabilizaciji 7s elektronov pravimo učinek inertnega para; učinek, ki ločuje podlupino 7p na bolj stabilizirane in manj stabilizirane dele, se imenuje delitev podlupine. Računski kemiki delitev razumejo kot spremembo drugega ([[Tirno kvantno število|azimutnega]]) [[Kvantno število|kvantnega števila]] ''l'' iz 1 na 1/2 in 3/2 za bolj stabilizirane in manj stabilizirane dele podlupine 7p.{{Sfn|Thayer|2010|pp=63–67}}{{Efn|Kvantno število ustreza črki v elektronskem orbitalnem imenu: 0 za s, 1 za p, 2 za d itd. Za več informacij glej [[azimutno kvantno število]].}} Za številne teoretične namene je lahko valenčna elektronska konfiguracija prikazana tako, da odraža delitev podpuline 7p kot {{Brez preloma|7s{{su|p=2|w=70%}}7p{{su|b=1/2|p=2|w=70%}}7p{{su|b=3/2|p=3|w=70%}}}}.

Obstajajo tudi razlike v drugih nivojih elektronov. Na primer, 6d ravni elektronov (prav tako razdeljeni na dva dela, pri čemer so štirje 6d<sub>3/2</sub> in šest 6d<sub>5/2</sub>) sta dvignjeni, zato sta po energiji blizu sedmim,<ref name="Faegri"/> čeprav 6d-elektronska kemija ni predvidena za tenes. Razlika med nivojema 7p<sub>1/2</sub> in 7p<sub>3/2</sub> je neobičajno velika; 9.8&nbsp;[[Elektronvolt|eV]]. Astatova delitev 6p podlupine je le 3,8&nbsp;eV in njegova kemija 6p<sub>1/2</sub> je že sprejeta kot "omejena".{{Sfn|Thayer|2010|p=79}} Ti učinki povzročajo, da se kemija tenesa razlikuje od tiste pri zgornjih sosedih (glej dol).

Prva [[ionizacijska energija]] tenesa (energija, potrebna za odstranitev elektrona iz nevtralnega atoma) naj bi bila 7,7&nbsp;eV, nižja od vrednosti halogenov, kar spet sledi trendu.  Tako kot njegovi sosedje v periodnem sistemu, naj bi imel tudi tenes najnižjo [[Elektronska afiniteta|elektronsko afiniteto]] (energijo, ki se sprosti, ko atomu dodamo elektron) v svoji skupini; 2,6 ali 1,8&nbsp;eV.  Elektron hipotetičnega vodiku podobnega atoma tenesa (oksidiran, tako da ima le en elektron, Ts<sup>116+</sup>) naj bi se premikal tako hitro, da bi bila njegova masa 1,90-krat večja od gibljivega elektrona, kar je mogoče pripisati relativističnim učinkom. Za primerjavo, vrednost vodikovega astata je 1,27, vrednost vodikovega joda pa 1,08.{{Sfn|Thayer|2010|p=64}} Preproste ekstrapolacije relativnostnih zakonov kažejo na krčenje [[Atomski polmer|atomskega polmera]].{{Sfn|Thayer|2010|p=64}} Napredni izračuni kažejo, da bi bil atomski polmer tenesa, ki tvori eno kovalentno vez, 165&nbsp;[[Pikometer|pm]], medtem ko bi bil astatov 147&nbsp;pm.<ref>{{Navedi časopis|last=Pyykkö|first=P.|last2=Atsumi|first2=M.|date=2008-12-22|title=Molecular Single-Bond Covalent Radii for Elements 1-118|journal=Chemistry: A European Journal|volume=15|issue=1|pages=186–197|doi=10.1002/chem.200800987|pmid=19058281}}</ref> Z odstranjenimi sedmimi najbolj oddaljenimi elektroni je tenes končno manjši; 57&nbsp;pm za tenes in 61&nbsp;pm<ref name="India">{{Navedi knjigo|first=B. K.|last=Sharma|title=Nuclear and radiation chemistry|url=https://books.google.com/books?id=L8mBZcaGUQAC&pg=PA147|accessdate=2012-11-09|date=2001|edition=7th|publisher=Krishna Prakashan Media|isbn=978-81-85842-63-9|page=147}}</ref> za astat.

Tališče in vrelišče tenesa nista znana; prejšnji članki so napovedovali približno 350–500&nbsp;°C in 550&nbsp;°C,  oziroma 350–550&nbsp;°C in 610&nbsp;°C.<ref name="Seaborg">{{Navedi knjigo|title=Modern alchemy|authorlink=Glenn T. Seaborg|first=Glenn T.|last=Seaborg|date=1994|isbn=978-981-02-1440-1|publisher=World Scientific|page=172}}</ref> Te vrednosti presegajo vrednosti astata in lažjih halogenov po trendih v periodnem sistemu. Kasnejši članek napoveduje, da bo vrelišče tenesa 345&nbsp;°C<ref>{{Navedi časopis|last=Takahashi|first=N.|date=2002|title=Boiling points of the superheavy elements 117 and 118|journal=Journal of Radioanalytical and Nuclear Chemistry|volume=251|issue=2|pages=299–301|doi=10.1023/A:1014880730282}}</ref> (vrelišče astata je ocenjeno na 309&nbsp;°C,<ref>{{Navedi knjigo|editor-last=Ullmann|last2=Keller|page=23|chapter=Radionuclides|last4=Shani|first4=J.|last3=Wolf|first3=W.|first2=C.|editor-first=F.|last=Luig|first=H.|isbn=978-3-527-30673-2|doi=10.1002/14356007.a22_499|publisher=Wiley-VCH|date=2005|title=Encyclopedia of industrial chemistry|display-authors=3}}</ref> 337&nbsp;°C,<ref>{{Navedi knjigo|last=Punter|first=J.|last2=Johnson|first2=R.|last3=Langfield|first3=S.|title=The essentials of GCSE OCR Additional science for specification B|url=https://archive.org/details/essentialsofgcse0000unse_j1a3|date=2006|publisher=Letts and Lonsdale|isbn=978-1-905129-73-7|page=[https://archive.org/details/essentialsofgcse0000unse_j1a3/page/36 36]}}</ref> ali 370&nbsp;°C,<ref>{{Navedi knjigo|last=Wiberg|first=E.|last2=Wiberg|first2=N.|last3=Holleman|first3=A. F.|title=Inorganic chemistry|url=https://books.google.com/books?id=Mtth5g59dEIC|date=2001|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-352651-9|page=423}}</ref> čeprav so eksperimentalne vrednosti 230&nbsp;°C<ref name="boiling_point_chromatography">{{Navedi časopis|last=Otozai|first=K.|last2=Takahashi|first2=N.|date=1982|title=Estimation of the chemical form and the boiling point of elementary astatine by radiogas-chromatography|url=http://www.mendeley.com/research/estimation-chemical-form-boiling-point-elementary-astatine-radio-gas-chromatography/|journal=Radiochimica Acta|volume=31|issue=3‒4|pages=201‒203|doi=10.1524/ract.1982.31.34.201}}</ref> in 411&nbsp;°C<ref name="India"/>). Gostota tenesa naj bi bila med 7,1 in 7,3&nbsp;g/cm<sup>3</sup>, kar nadaljuje trend naraščanja gostote med halogeni; ocenjeno je, da je vrednost astata med 6,2 in 6,5&nbsp;g/cm<sup>3</sup>. 

=== Kemične ===
{{multiple image
| align = right
| direction = horizontal
| width = 
| header = 
| image1 = T-shaped-3D-balls.png
| width1 = 180
| caption1 = {{chem|IF|3}} ima molekulsko geometrijo v obliki črke T.
| image2 = Trigonal-3D-balls.png
| width2 = 150
| caption2 = Za {{chem|TsF|3}} je predvidena trikotno planarna molekulska geometrija
| total_width = 
}}

Znana izotopa tenesa, <sup>293</sup>Ts in <sup>294</sup>Ts, sta preveč nestabilna, da bi trenutno omogočala kemično eksperimentiranje. Kljub temu so izračunane številne kemijske lastnosti tenesa.<ref name="Moody">{{Navedi knjigo|chapter=Synthesis of Superheavy Elements|last=Moody|first=Ken|editor-first=Matthias|editor-last=Schädel|title=The Chemistry of Superheavy Elements|publisher=Springer Science & Business Media|edition=2.|pages=24–8|isbn=9783642374661|date=2013-11-30}}</ref> Za razliko od lažjih elementov 17. skupine, tenes morda ne bo imel kemičnih lastnosti, ki so značilne za halogene.<ref name="notgonnabeahalogen">{{Navedi splet|last=<!--no author; by design-->|title=Superheavy Element 117 Confirmed - On the Way to the "Island of Stability"|url=https://www.superheavies.de/english/research_program/highlights_element_117.htm#Is%20Element%20117%20a%20Metal|publisher=GSI Helmholtz Centre for Heavy Ion Research|accessdate=2015-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180803133710/https://www.superheavies.de/english/research_program/highlights_element_117.htm#Is%20Element%20117%20a%20Metal|archivedate=2018-08-03}}</ref> Na primer, fluor, klor, brom in jod rutinsko sprejemajo elektron, da dosežejo stabilnejšo [[Elektronska konfiguracija|elektronsko konfiguracijo]] [[Žlahtni plin|žlahtnega plina]] in v valenčnih lupinah namesto sedmih dobijo osem elektronov ([[Pravilo okteta|oktet]]).<ref>{{Navedi splet|last=Bader|first=R. F. W.|url=http://miranda.chemistry.mcmaster.ca/esam/|title=An introduction to the electronic structure of atoms and molecules|publisher=McMaster University|accessdate=2008-01-18}}</ref> Ta sposobnost oslabi, ko se atomska teža povečuje navzdol po skupini; tenes bi bil najmanj pripravljen sprejeti elektron izmed vseh elementov 17. skupine. Pričakuje se, da bo med oksidacijskimi stanji −1 najmanj pogosto. Standardni redukcijski potencial para Ts/Ts<sup>−</sup> je predviden da bo −0,25&nbsp;V; ta vrednost je za razliko od vseh lažjih halogenov negativna. 

Obstaja še ena možnost, da tenes dopolni svoj oktet – s tvorjenjem [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]]. Tako kot pri halogenih se pričakuje, da se ob srečanju dveh atomov tenesa tvori vez Ts–Ts, tako da tvorita [[Dvoatomna molekula|dvoatomno molekulo]]. Takšne molekule so običajno vezane preko enojnih [[Vez sigma|sigma vezi]] med atomi; te se razlikujejo od [[Vez π|vezi pi]], ki so razdeljene na dva dela, ki sta vsaka zamaknjeni v smeri, pravokotni na črto med atomoma, in nasproti druga drugi, namesto da se nahajata neposredno med atomi, ki ju vežeta. Za vezavo sigma vezi je bilo izračunano, da v molekuli At<sub>2</sub> kaže velik protivezujoč značaj in ni tako energijsko ugodna. Tenes naj bi nadaljeval trend; v molekuli Ts<sub>2</sub> je najbrž močna pi vez.{{Sfn|Pershina|2010|p=504}} Molekula tenesklorid (TsCl) naj bi šla še dlje in bila vezana z eno samo pi vezjo.{{Sfn|Pershina|2010|p=504}}

Poleg nestabilnega −1 stanja so predvidena še tri oksidacijska stanja; +5, +3 in +1. Stanje +1 bi moralo biti še posebej stabilno zaradi destabilizacije treh najbolj oddaljenih elektronov 7p<sub>3/2</sub>, ki tvorijo stabilno, napol napolnjeno konfiguracijo podlupine;  astat tudi kaže podobne učinke.{{Sfn|Thayer|2010|p=84}} Stanje +3 bi moralo biti pomembno, spet zaradi destabiliziranih 7p<sub>3/2</sub> elektronov.<ref name="Seaborg"/> Stanje +5 naj bi bilo občasno, saj so elektroni 7p<sub>1/2</sub> nasprotno stabilizirani. Stanje +7 ni predvideno (niti računsko) da bi bilo možno. Ker so elektroni 7s močno stabilizirani, se domneva, da ima tenes dejansko le pet valenčnih elektronov.<ref name="trifluoride">{{Navedi časopis|last=Bae|first=Ch.|last2=Han|first2=Y.-K.|last3=Lee|first3=Yo. S.|date=2003-01-18|title=Spin−Orbit and Relativistic Effects on Structures and Stabilities of Group 17 Fluorides EF<sub>3</sub> (E = I, At, and Element 117): Relativity Induced Stability for the ''D<sub>3h</sub>'' Structure of (117)F<sub>3</sub>|journal=The Journal of Physical Chemistry A|volume=107|issue=6|pages=852–858|bibcode=2003JPCA..107..852B|doi=10.1021/jp026531m}}</ref>

Najenostavnejša spojina tenesa bi bila monohidrid, TsH. Vez naj bi zagotavljala 7p<sub>3/2</sub> elektron tenesa in 1s elektron vodika. Neobičajna vezava [[Spinor|spinorja]] 7p<sub>1/2</sub> je zaradi dejstva, da se za tenes domneva, da ne tvori zgolj sigma ali pi vezi, zato je destabilizirani (in tako tudi razširjeni) spin 7p<sub>3/2</sub> odgovoren za vezanje.{{Sfn|Stysziński|2010|pp=144–146}} Ta učinek podaljša molekulo TsH za 17&nbsp;pikometrov v primerjavi s skupno dolžino 195&nbsp;pm.<ref name="117H">{{Navedi časopis|last=Han|first=Y.-K.|last2=Bae|first2=Cheolbeom|last3=Son|first3=Sang-Kil|last4=Lee|first4=Yoon Sup|display-authors=3|date=2000|title=Spin-orbit effects on the transactinide p-block element monohydrides MH (M=element 113-118)|url=https://semanticscholar.org/paper/bb2beba2bc47c3381ed69b7125f6fbfb4b98596a|journal=Journal of Chemical Physics|volume=112|issue=6|pages=2684–2691|bibcode=2000JChPh.112.2684H|doi=10.1063/1.480842}}</ref> Ker so p elektronske vezi tenesa dvotretjinske sigme, je vez le dve tretjini tako močna, kot bi bila, če tenes ne bi vseboval interakcij med spinom in orbitalo. Molekula tako sledi trendu halogenskih hidridov, kar kaže na povečanje dolžine vezi in zmanjšanje disociacijske energije v primerjavi z AtH. Molekuli [[Talij|Tl]]Ts in [[Nihonij|Nh]]Ts lahko gledamo analogno, pri čemer upoštevamo nasprotni učinek, ki ga kaže dejstvo, da so p<sub>1/2</sub> elektroni elementa stabilizirani. Ti dve značilnosti povzročata razmeroma majhen [[Električni dipolni moment|dipolni moment]] (produkt razlike med električnimi naboji atomov in dislokacijo atomov) za TlT; samo 1,67&nbsp;[[Debye (enota)|D]],{{Efn|Za primerjavo, vrednosti ClF, HCl, SO, HF, in HI so 0,89&nbsp;D, 1,11&nbsp;D, 1,55&nbsp;D, 1,83&nbsp;D, in 1,95&nbsp;D. Vrednosti za molekule, ki ne obstajajo pod [[standardni pogoji|standardnimi pogoji]] GeSe, SnS, TlF, BaO in NaCl so 1,65&nbsp;D, ~3,2&nbsp;D, 4,23&nbsp;D, 7,95&nbsp;D, in 9,00&nbsp;D.}} pozitivno vrednost, kar pomeni, da je negativni naboj na atomu tenesa. Za NhTs naj bi moč interakcij povzročila prenos elektrona iz atoma tenesa v atom nihonija, pri čemer je vrednost dipolnega momenta −1,80&nbsp;D.{{Sfn|Stysziński|2010|pp=139–146}} Interakcija med spinom in tirom poveča disociacijsko energijo molekule TsF, saj zniža elektronegativnost tenesa, zaradi česar ima vez z izredno elektronegativnim atomom fluora bolj [[Ionska vez|ionski]] značaj. Tenesov monofluorid bi moral imeti najmočnejšo vez med vsemi monofluoridi 17. skupine.

Teorija VSEPR napoveduje [[Molekularna geometrija|molekulsko geometrijo]] v obliki upognjene črke T za trifluoride 17. skupine. Vsi znani halogenski trifluoridi imajo to molekularno geometrijo in imajo strukturo AX<sub>3</sub>E<sub>2</sub> – osrednji atom, označen z A, obdan s tremi ligandi (X) in dvema neveznima elektronskima paroma, E. Če se relativistični učinki ne upoštevajo, bi moral TsF<sub>3</sub> slediti svojim lažjim sorodnikom, ki imajo molekulsko geometrijo v obliki upognjene črke T. Bolj sufisticirane napovedi kažejo, da ta molekularna geometrija ne bi bila energetsko naklonjena TsF<sub>3</sub>-ju, namesto tega napovedujejo trikotno planarno molekularno geometrijo (AX<sub>3</sub>E<sub>0</sub>). To nakazuje, da teorija VSEPR morda ni dosledna za pretežke elemente.<ref name="trifluoride"/> Predvideva se, da bo molekula TsF<sub>3</sub> znatno stabilizirana z interakcijami med spinom in tirom; možna utemeljitev je lahko velika razlika v elektronegativnosti med tenesom in fluorom, ki daje vezi delno ionski značaj.

== Opombe ==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Glej tudi ==

* [[Izotopi tenesa]]
* [[Alotropi tenesa]]
* [[Tenesove organske spojine]]
* [[Tenesove anorganske spojine]]
*[[Radioaktivnost]]
*[[Halogen]]
*[[Tennessee]]

== Sklici ==
{{Sklici|colwidth=25em}}

== Viri ==
{{refbegin}}
* {{cite journal|last1=Audi|first1=G.|last2=Kondev|first2=F. G.|last3=Wang|first3=M.|last4=Huang|first4=W. J.|last5=Naimi|first5=S.|year=2017|title=The NUBASE2016 evaluation of nuclear properties|journal=Chinese Physics C|volume=41|issue=3|page=030001|bibcode=2017ChPhC..41c0001A|doi=10.1088/1674-1137/41/3/030001|ref=CITEREFAudi2017}}<!--for consistency and specific pages, do not replace with {{NUBASE2016}}-->
* {{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=QbDEC3oL7uAC&q=Re+trend+HI+HAt+H117&pg=PA127|title=Relativistic methods for chemists|publisher=Springer Science+Business Media|editor1=Barysz, M.|editor2=Ishikawa, Y.|isbn=978-1-4020-9974-8|date=2010}}<!-- the citation style for the below three is correct. Those are chapters of the book in this line. -->
:* {{navedi knjigo|chapter=Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements|last1=Thayer|first1=J. S.|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|page=63|date=2010|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_2|isbn=978-1-4020-9974-8|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}
:* {{navedi knjigo|chapter=Why do we need relativistic computational methods?|last=Stysziński|first=J.|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_3|date=2010|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|pages=99–164|isbn=978-1-4020-9974-8|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}
:* {{navedi knjigo|chapter=Electronic structure and chemistry of the heaviest elements|last=Pershina|first=V.|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_11|date=2010|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|pages=451–520|isbn=978-1-4020-9974-8|chapter-url=http://cds.cern.ch/record/356450|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}
* {{navedi knjigo|last1=Hoffman|first1=D.C.|author1-link=Darleane C. Hoffman|last2=Ghiorso|first2=A.|author2-link=Albert Ghiorso|last3=Seaborg|first3=G.T.|year=2000|title=The Transuranium People: The Inside Story|publisher=[[World Scientific]]|isbn=978-1-78-326244-1|ref=CITEREFHoffman2000}}

* {{navedi knjigo|last=Beiser|first=A.|year=2003|title=Concepts of modern physics|edition=6th|publisher=McGraw-Hill|isbn=978-0-07-244848-1|oclc=48965418|ref=CITEREFBeiser2003}}
* {{navedi knjigo|last=Kragh|first=H.|author-link=Helge Kragh|year=2018|title=From Transuranic to Superheavy Elements: A Story of Dispute and Creation|url=https://archive.org/details/fromtransuranict0000krag|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|isbn=978-3-319-75813-8|ref=CITEREFKragh2018}}
* {{cite journal|last1=Zagrebaev|first1=V.|last2=Karpov|first2=A.|last3=Greiner|first3=W.|year=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|journal=[[Journal of Physics: Conference Series]]|volume=420|issue=1|pages=012001|arxiv=1207.5700|bibcode=2013JPhCS.420a2001Z|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012001|issn=1742-6588|ref=CITEREFZagrebaev2013|s2cid=55434734}}

{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar}}{{Zbirka|Tennessine}}

* [http://www.webelements.com/webelements/elements/text/Ts/key.html WebElements.com – Ts] {{ikona en}}
* [http://www.apsidium.com/elements/117.htm Apsidium – Tenes] {{ikona en}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=1RGlXh9eC5E Video o tenesu na kanalu Periodic Videos] (angleško s podnapisi v brazilski portugalščini)
{{Navpolje periodni sistem}}{{Kemični elementi}}{{Normativna kontrola}}


[[Kategorija:Halogeni]]
[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:2009 v znanosti]]
[[Kategorija:Sintetični elementi]]
[[Kategorija:Tenes|*]]