Pojdi na vsebino

Vrtenje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 17:37, 16. maj 2024 od Yerpo (pogovor | prispevki) (disambig., drugi drobni popravki AWB)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi.

Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Vrtenje v fiziki

[uredi | uredi kodo]

Vrtênje je v fiziki takšno gibanje togega telesa, pri kateri ostajajo točke na osi vrtenja pri miru.

Pri vrtenju okrog nepremične osi ima togo telo vrtilno količino in vrtilno kinetično energijo , pri čemer je vztrajnostni moment togega telesa okoli te osi, ω pa kotna hitrost.

Za vrtenje velja izrek o vrtilni količini.

Matematični opis zasuka

[uredi | uredi kodo]
Zasuk ali rotacija v ravnini

V matematiki se rotacija imenuje tudi zasúk ali vŕtež. Za razliko od fizike, kjer je pomembno postopno prehajanje iz ene lege v drugo (zato nedovršni glagol vrteti), je v matematiki pomemben le odnos med začetno in kočno lego (zato dovršni glagol zasukati).

Zasuk je ena od osnovnih preslikav v geometriji in sodi med toge premike (preslikave, ki ohranjajo razdalje med točkami). V ravnini poznamo zasuk okoli točke, v prostoru pa zasuk okoli premice.

V dvorazsežnem vektorskem prostoru (tj. v kartezični ravnini) lahko zasuk točke T(x,y) za kot θ v pozitivni smeri okoli koordinatnega izhodišča zapišemo z matriko:

To pomeni, da se točka T(x,y) preslika v točko T' s koordinatama:

V drugih vedah

[uredi | uredi kodo]

V anatomiji rotacija predstavlja gibanje v sklepu.

V astronomiji je rotacija gibanje telesa okrog svoje lastne osi (za razliko od revolucije, ki je gibanje okoli drugega telesa).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]