Štanjel

Štanjel
Štanjel Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°49′23.87″N 13°50′38.46″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Obalno-kraška
Tradicionalna pokrajina	Primorska
Občina	Komen
Površina
• Skupno	3,75 km2
Nadm. višina	312,1 m
Prebivalstvo  (2024)
• Skupno	361
• Gostota	96 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	6222 Štanjel
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia
Štanjel - Vas
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Občina Komen
RKD št.	760 (opis enote)
Razglasitev NSLP	25. april 1992

Štanjel [štánjeu̯] je slikovito kraško naselje v občini Komen. Deli se na staro jedro (Gornja vas), ki je terasasto razporejeno proti vrhu 363 metrov visokega griča Turn, in novejše razloženo naselje hiš pod njim (Dolnja vas). Značilnost naselja so ozke ulice s kamnitimi hišami, ki vsebujejo raznolike kamnoseške izdelke. Izjemnost vasi dajejo obzidje z vhodnimi stolpi, grad (muzej), gotska cerkev z značilnim zvonikom in Ferrarijev vrt.

Zgodovina

Zaradi prometno-geografske in strateške razgledne lege je bil Štanjel pomemben že od mlajše železne dobe dalje. Naselje je razcvet doživelo že v rimski dobi, ko se je širilo po gozdiču proti vrhu Turna navzgor. V 11. in 12. stoletju je bil grič na novo utrjen – še danes so vidni ostanki stolpa na vrhu Turna.

Veliko je gotskih elementov, ki dokazujejo, da je naselje že v srednjem veku doseglo današnji obseg. Najstarejši ostanki gradu segajo v srednji vek, dozidali so renesančne obrambne stolpe. Novo podobo so mu dali grofje Cobenzli ob koncu 17. stoletja. Požgan grad, ohranjeni so bili samo obodni zidovi, so po drugi svetovni vojni prenovili po načrtih arhitektke Nataše Suhadolc Šumi. V prenovljeni polovici gradu so uredili zbirko del kraškega slikarja Lojzeta Spacala. Kasneje so jo dopolnili z zbirko lokalne zgodovine. V grajski dvorani imajo koncerte in poroke. Zaradi nevarnosti turških vpadov so Štanjel ob koncu 15. stoletja zavarovali z obzidjem. V pritličju gradu je gostinski lokal.

Poseben pečat kraju je dal Fabianijev tržaški prijatelj in sorodnik zdravnik Enrico Ferrari. Ferrari se je zaljubil v Štanjel. Govoril je dobro slovensko in vsako poletje tu preživel po več mesecev. V Štanjel je redno prihajal tudi vse druge proste dneve. Leta 1924 sta skupaj s Fabianijem pričela velikopotezno delo, ki je trajalo vse do leta 1942. V tem času sta pod obrambnim zidom na južni strani naselja uredila obsežen park. Ferrari je imel zaposlenega stalnega oskrbnika. Pri gradnji parka pa je bilo občasno zaposlenih tudi po dvajset in več delavcev. Kamenje, ki so ga rabili pri gradnji, so vozili iz kamnoloma pri naselju Tupelče. Ferrari je v Štanjelu kupil sedem hiš in skoraj vsa prosta zemljišča okoli vasi vse do Podlasov tako, da je v smeri proti Gornji Branici lahko hodil malone pol ure po svoji lastnini. Fabiani pa je med vojnama pomagal prenoviti tudi grad in številne hiše v vasi in v bližnjem Kobdilju.

Znana je zgodba, da naj bi tik pred koncem vojne nemška vojska hotela porušiti grad Štanjel, kar naj bi z intervencijo preprečil arhitekt Maks Fabiani. Ta naj bi se skliceval na znanstvo s Hitlerjem iz obdobja, ko je ta želel postati slikar na Dunaju. Poveljujoči častnik je baje poklical v Berlin in morda dobil odgovor, »naj staremu gnjavežu ustreže«. Zgodba je bolj kot ne le legenda, saj je Fabianijevo znanstvo s Hitlerjem bilo verjetno le bežno, čeprav si je ta želel študirati arhitekturo na Dunaju. Po drugi svetovni vojni so naselje zelo počasi popravljali. Številni domačini so se izselili, ker je bila vas do 2015 brez vodovoda. Sedaj stari in številni novi naseljenci prenavljajo posamezne hiše. Ob značilnih kraških motivih, vodnjakih in šapah so na cerkvi in v ulici ob Kraški hiši spominske portretne glave Tarasa Ševčenka, Jožeta Abrama in Antona Mahniča. Manjka pa dostojen spomenik Maksu Fabianiju. Ob kipu Ševčenka se vsako leto marca ob obletnici njegovega rojstva zbirajo predstavniki ukrajinske diaspore v Sloveniji.

Znamenitosti

• Grad Štanjel, delno rekonstruiran po načrtih arhitektke Nataše Šumi Suhadolc
• Ledenica ali Gledanica – najvišja točka na vrhu hriba Turn, kjer so ostanki rimskega obrambnega stolpa
• Galerija slikarja Lojzeta Spacala (v gradu)
• Poznogotska cerkev sv. Danijela z značilnim limonastim zaključkom zvonika iz leta 1609
• Stolp na vratih ali Kobdiljski stolp (drugi vhodni stolp v Štanjel)
• Kraška hiša, domnevno najstarejša stavba, t. i. »romanska« hiša, ki odraža arhitekturne značilnosti prvotnih kraških hiš, grajenih v času romanike in gotike. V pritličju je gospodarski del, v prvem nadstropju pa spalni in kuhinjski del. Na hiši so še ohranjeni obnovljeni kamniti žlebovi po katerih je pritekala deževnica v bližnji vaški vodnjak. V njej je etnološka razstava
• Ferrarijev vrt je park, ki ga je Maks Fabiani uredil za sorodnika Enrica Ferrarija in je kot najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama uvrščen med spomenike državnega pomena in ima danes status parka
• Spomeniki, bronasti portreti Josipu Abramu, Tarasu Ševčenku in Antonu Mahniču
• Fabianijeva pot, krožna pešpot med Štanjelom in Kobdiljem
• Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v spodnjem delu vasi
• Stara parna lokomotiva na železniški postaji

Znameniti vaščani

• Maks Fabiani, slovenski arhitekt in urbanist
• Jože Abram, slovenski pisatelj in prevajalec

Galerija

• 
  Štanjelski grad in cerkev sv. Danijela
• 
  Stolp na vratih
• 
  Golobnjak-uta v Ferrarijevem vrtu
• 
  Poznogotska cerkev sv. Danijela
• 
  Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spacala
• 
  Stara kmečka hiša z lepo ohranjenimi kamnitimi žlebovi
• 
  Vaški vodnjak
• 
  Dimnik, biser kraške arhitekture

Viri

• Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
• Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.

Glej tudi

• Železniška postaja Štanjel

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Štanjel v Wikimedijini zbirki
• Fabianijeva pot od Štanjela do Kobdilja