Džedheperu

Džedheperu
Džedheperu
Džedheperu
	Ozirisova postelja iz Džerove grobnice z Džedheperujevim imenom
Faraon
Vladavina	2 leti, 1772-1770 pr. n. št. (Ryholt), nekaj mesecev (Baker), 7 mesesev okoli 1760 pr. n. št. (Verner), okoli 1732 pr. n. št. (Schneider) (Trinajsta dinastija)
Predhodnik	Sekemre
Naslednik	Sedžefakare ali Sebkaj
Prenomen (Praenomen)
Horovo ime
	Džedheperu ; Ḏd-ḫprw; Trajanje manifestacij
Naziv Nebti
	Džedmesu ; Ḏd-msw; Trajanje rojstev
Zlati Horus
Zakonci	neznano
Oče	verjetno Hor I.
Mati	Verjetno Nubhotepti I.

Džedheperu je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije iz drugega vmesnega obdobja Egipta, ki je vladal približno dve leti od okoli 1772 do 1770 pr. n. št.^[1]^[2] Egiptologa Kim Ryholt i Darrell Baker ga imata za sedemnajstega vladarja Trinajste dinastije.^[1]^[2] Džedheperu je faraonovo Horovo ime. Njegovo osebno ime (nomen) in prestolno ime (prenomen) nista znani.

Dokazi

Primarni dokazi

Džedheperujevo vladanje potrjuje enajst pečatov iz trdnjav na drugem kataraktu Nila v Nubiji. Deset odtisov, tesno povezanih s pečati faraonov Sekemreja in Šešija, so odkrili v Uronartiju,^[3] enajstega pa v Mirgisi.^[2]

Razen na pečatih je dokazan tudi na Ozirisovi postelji, masivnem kipu iz črnega bazalta, ki prikazuje Ozirisa, ležečega na mrtvaškem odru. Ozirisovo posteljo so odkrili v grobnici faraona Djerja iz Prve dinastije, katero so Egipčani enačili z Ozirisovo grobnico.^[2] Kip je zdaj v Egipčanskem muzeju v Kairu. Kip so sprva pripisovali faraonu Hendžerju iz Trinajste dinastije, nedavne preiskave napisov pa so dokazale, je bilo pod njegovim imenom prvotno napisano Džedheperujevo ime. Njegovo ime so neznano kdaj zbrisali, vendar ne dovolj dobro, da se ne bi dalo prebrati.^[1]

Torinski seznam kraljev

Na Torinskem seznamu kraljev, ki služi kot primarni vir podatkov faraonov iz drugega vmesnega obdobja Egipta, Džedheperu ni omenjen. Ker na seznamu manjkata tudi njegov predhodnik Sekemre in neposredni naslednik Sebkaj, Kim Ryholt meni, da je bil izvirni seznam vladarjev, s katerega so sestavljali Torinski seznam, na tem delu poškodovan ali je manjkal.^[1] Domnevo potrjujejo druge najdbe z imeni faraonov iz Trinajste dinastije.^[1]

Družina in vladanje

Džedheperu je bil po Ryholtovem mnenju brat svojega predhodnika Sekemreja in sin faraona Hora I. Ryholtove trditve temeljijo na pečatih iz Uronartija in napisu na Ozirisovi postelji. Pečati kažejo, da sta Sekemre in Džedheperu vladala tesno eden za drugim, medtem ko ostanki njegovega imena na Ozirisovi postelji kažejo, da se je njegovo osebno ime začelo s hrw. Začetek imena kaže na sorodstvene vezi s Horom I. Ker je bil Sekemre dokazano Horov naslednik, Ryholt zaključuje, da je bil Džedheperu Sekemrejev brat in naslednik.^[1]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 ^1,5 ^1,6 ^1,7 K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Darrell D. Baker: The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. 2008. str. 86-87. ISBN 978-1-905299-37-9.
↑ Kim Ryholt. The Date of Kings Sheshi and Yaqubhar and the Rise of the Fourteenth Dynasty, in The Second Intermediate Period (Thirteenth-Seventeenth Dynasties), Current Research, Future Prospects. V Marcel Maree urednik. Orientalia Lovaniensia Analecta 192 (2010): 109–126.

Vladarski nazivi
Džedheperu Trinajsta dinastija
Predhodnik: Sekemre	Faraon Starega Egipta 18. stoletje pr. n. št.	Naslednik: Sebkaj

[ref1-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 ^1,5 ^1,6 ^1,7 K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.

[ref2-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Darrell D. Baker: The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. 2008. str. 86-87. ISBN 978-1-905299-37-9.

[3] Kim Ryholt. The Date of Kings Sheshi and Yaqubhar and the Rise of the Fourteenth Dynasty, in The Second Intermediate Period (Thirteenth-Seventeenth Dynasties), Current Research, Future Prospects. V Marcel Maree urednik. Orientalia Lovaniensia Analecta 192 (2010): 109–126.

[1]

[2]

[3]