Diona
Diona (/daɪˈoʊniː/; starogrško Διώνη, latinizirano: Diṓnē, dob. 'She-Zeus' ali δῖος dîos, kar pomeni 'božansko') je ime štirih žensk v starogrški mitologiji in ene v feničanski veri opisal Sanchuniathon. Diona je prevedena kot 'boginja' in ima enako etimološko izpeljavo kot imena Zevs, Diana itd.[1] O teh nimfah ali boginjah obstaja zelo malo podatkov, čeprav je vsaj ena opisana kot lepa in je včasih povezana z vodo ali morjem. Morda je bila ta ista čaščena kot boginja mati, ki je vodila orakelj v Dodoni v Grčiji in so jo imenovali Afroditina mati.
Ena Diona je identificirana kot mati rimske boginje ljubezni, Venere[2] ali enakovredno kot mati grške boginje ljubezni, Afrodite; vendar se Diona včasih identificira tudi z Afrodito.
Titanke/Okeanide
[uredi | uredi kodo]Diona spada med Titanide ali Titane. Imenuje se hči Okeana in Tetide, torej Okeanida, vodna nimfa. Drugače se imenuje Gajina hči; po mnenju oboževalcev Orfeja je njen oče bog neba Uran, medtem ko drugi identificirajo njenega očeta kot Etra. Nekateri stari viri ju in Zevsa imenujejo Afroditina starša.[3] Heziod je Diono uvrstil med Zevsove žene, ki so bile hčere Tetide in Okeana; opisana je kot lepa v Orfejevih svetih knjigah.[4] Bila je ena od boginj, ki so se zbrale, da bi bile priča rojstvu Apolona.[5]
Grška boginja ljubezni včasih prevzame ime Diona: to jo lahko identificira z Afrodito, čeprav Homer Diono imenuje Afroditina mati. Károly Kerényi v tem kontekstu ugotavlja, da je ime Diona podobno latinskemu imenu Diana in je ženska oblika imena Zeus (prim. latinsko deus, bog), torej pomeni »boginja svetlega neba«.[6] Ta povezava pa ji ne preprečuje, da bi jo častili skupaj z Zevsom kot božanstvo izvirov, zaradi česar je boginja vode.
Nimfa ali morska nimfa
[uredi | uredi kodo]Ena od Hijad, nimf, ki prinašajo dež,[7] je Diona, hči Atlasa in okeanidske nimfe (bodisi Pleione ali Etre);[8] se je poročila s kraljem Tantalom in mu rodila sinova Pelopsa in Broteja ter hčer Niobo.[9]
Med 50 sredozemskimi morskimi nimfami, imenovanimi Nereide, je bila ena Diona, tako kot druge hčerka Nereja in Doris.[10][11][12]
Feničanska boginja
[uredi | uredi kodo]V feničanski zgodovini se literarno delo, pripisano Sanchuniathonu, hčerki Urana/Neba in Gaje/Zemlje, imenuje Diona in tudi Baaltis.[13] Je Kronosova/Elusova sestra, ki jo je slednji naredil za ženo, potem ko je njihov oče poslal njo in njene sestre, da ubijejo Kronosa/Elusa. Slednji je Dioni podaril mesto Biblos. Natančna identiteta te Dione ni gotova: Sanchuniathon jo je morda nameraval identificirati z Dione Titanko. Iz njenega imena Baaltis in povezanosti z Biblosom se šteje, da je Baalat Gebal, boginja zavetnica Biblosa. Vendar pa jo nekateri učenjaki[14] identificirajo z Ašero in predlagajo, da Sančuniaton uporablja Diono le kot prevod Ašerinega epiteta Elat.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ For the proposed etymology, see *Dyeus
- ↑ »Bronze statuette of Venus or her mother, Dione«. British Museum. Pridobljeno 19. maja 2015.
- ↑ Smith, 1873. "Dione"
- ↑ Kerenyi, 1974. pp. 40, 42
- ↑ Kerenyi, 1974. p. 133
- ↑ Kerenyi, 1974. pp. 68–69
- ↑ Smith, 1873. "Hyades"
- ↑ Hyginus, Fabulae 82 & 83
- ↑ Smith, 1873. "Tantalus"
- ↑ Smith, 1873. "Nereis"
- ↑ Apollodorus, 1.2.7.
- ↑ Bane, Theresa (2013). Encyclopedia of Fairies in World Folklore and Mythology. McFarland, Incorporated, Publishers. str. 106. ISBN 9780786471119.
- ↑ Evzebij iz Cezareje. "The Theology of the Phoenicians", in Praeparatio evangelica, 4th century
- ↑ Frank Moore Cross, Walter A. Maier, and Saul M. Olyan
Reference
[uredi | uredi kodo]- Apollodorus, The Library with an English Translation by Sir James George Frazer, F.B.A., F.R.S. in 2 Volumes, Cambridge, MA, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1921. ISBN 0-674-99135-4. Online version at the Perseus Digital Library. Greek text available from the same website.
- Gaius Julius Hyginus, Fabulae from The Myths of Hyginus translated and edited by Mary Grant. University of Kansas Publications in Humanistic Studies. Online version at the Topos Text Project.
- Kerenyi, Carl (1974) [1951]. The Gods of the Greeks (paper izd.). Thames and Hudson. ISBN 0-500-27048-1.
- Smith, William (1873). »A Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology«. John Murray. Pridobljeno 13. julija 2013.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]