Golobi
| Golobi | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Domači golob (Columba livia domestica) v letu
| ||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
| ||||||||||
| Poddružine[1] | ||||||||||
|
Vendar glej besedilo. |
Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje). Sem spada okrog 300 vrst pevcem podobnih ptic. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato cero. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v jugovzhodni Aziji in Avstralaziji. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina - največji so predstavniki rodu Goura iz Nove Gvineje, ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki ameriške vrste Columbina passerina, ki po velikosti ne presegajo domačega vrabca in tehtajo okoli 30g.
So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.
Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.
Sistematika
[uredi | uredi kodo]Golobi so nedvomno monofiletska skupina, saj tako po genetskih kot po morfoloških znakih niso podobni nobeni drugi družini ptičev. Golobe največkrat delijo v pet poddružin, vendar je sodeč po novejših genetskih analizah ta razdelitev verjetno napačna.[2]
Filogenija
[uredi | uredi kodo]
Filogenija temelji na delu Johna H. Boyda, III,[3] profesorja ekonomije.[4]
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Upodobitve golobov v umetnosti
[uredi | uredi kodo]Golobi in golobice so pogosto upodobljeni v risbah, slikah, kipih in drugih podobah starih umetniških del z religiozno vsebino. Vedno so povezana z alegoričnim prinašanjem nekega sporočila, obvestila ali dobre vesti.
Poštni golobi
[uredi | uredi kodo]To so posebno vzgojeni golobi, hitri in vztrajni letalci, ki se vračajo k svojemu golobnjaku in golobarju. Pred stoletjem so jih množično gojili in uporabljali za prenos nujnih sporočil, največ v vojaških enotah, pa tudi mnogi ljubitelji v civilnem življenju. Golobe je z namenom prikaza moči selekcije na zunanji izgled gojil tudi Charles Darwin. V svoji knjigi O izvoru vrst je raznolikost pasem golobov uporabil za zgled koliko lahko selektivno križanje vpliva na telesno zgradbo.[5] Danes se s to dejavnostjo ukvarjajo le še redki ljubitelji.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Myers, P. s sod. (2008). Columbidae: Classification. The Animal Diversity Web. Pridobljeno 10.4.2008.
- ↑ Johnson K.P. & Clayton D.H. (2000).: Nuclear and mitochondrial genes contain similar phylogenetic signal for Pigeons and Doves (Aves: Columbiformes). PDF Arhivirano 2011-05-18 na Wayback Machine. Molecular Phylogenetics and Evolution 14(1): 141–151.
- ↑ Boyd, John H., III (2007). »COLUMBEA: Mirandornithes, Columbimorphae«. JBoyd.net. Pridobljeno 30. decembra 2015.
- ↑ Boyd, John H., III. »John Boyd's Home Page«. JBoyd.net. Pridobljeno 11. januarja 2017.
- ↑ Charles Darwin (1859). On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life. London: John Murray. 1. izdaja.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- (angleško)
- International Dove Society Arhivirano 2012-11-08 na Wayback Machine.
- Columbidae Conservation Arhivirano 2015-09-06 na Wayback Machine., stran za varstvo golobov
- Video posnetki golobov Arhivirano 2008-12-30 na Wayback Machine. na Internet Bird Collection
- Zvoki golobov na xeno canto collection
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
