Hrapava trnovka
| Hrapava trnovka | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Glive |
| Oddelek: | Prostotrosnice |
| Razred: | Listarice |
| Red: | Listarji |
| Družina: | Kukmarke |
| Rod: | Trnovke |
| Vrsta: | †E. asperum
|
| Dvočlensko ime | |
| Echinoderma asperum (Pers.) Bon (1991) | |
| Sinonimi | |
|
Lepiota aspera (Pers.) Quel. (1886) | |
Hrapava trnovka (znanstveno ime Echinoderma asperum) je gliva iz rodu trnovk (Echinoderma).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima v premeru od 3 do 14 cm včasih celo do 20 cm. Najprej je polkroglast, nato se izravna in postane ploščat. Rob je raven. Sprva je pokrit s stožčastimi luskami, ki so gostejše v sredini in jih dež zlahka izpere. Luske so temno rjave barve, osnova klobuka pa je svetlejša.
Lističi so zelo gosti in niso pritrjeni na bet in se proti robu klobuka razcepljajo. Najprej so bele barve, nato postanejo kremasti in v starosti rjavkasti. Ostrinka je svetlejša.
Bet je visok od 3 do 10 cm in širok od 0,5 do 1,7 cm. Je valjast z obročkom, v zakopanem delu rahlo čebulast, vlaknat in enako obarvan kot klobuk. Pod lističi je belkast in v delu pod obročkom skoraj vedno okrašen z luskasto kosmičastimi ostanki koprene.
Meso je v klobuku belo, v betu pa belo do rumenkasto. Ima močan neprijeten vonj in okus.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Raste kot gniloživka na tleh v katerih je dosti lesnih ostankov. Pojavlja se jeseni v listnatih in iglastih gozdovih ali v parkih in vrtovih, kjer je bila uporabljena zastirka iz lesnih sekancev.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so elipsoidni, cilindrični, z zaobljenim vrhom in prisekano osnovo, dekstrinoidni in merijo 7–9,5 x 3–4 µm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- čvrstoluska trnovka (Echinoderma hystrix) ima črne pokončne luske in manjše trose
- bodičasta trnovka (Echinoderma echinaceum) je pokrita z ostrimi bodičastimi bradavicami in ima manjše trose
- krivoluska trnovka (Echinoderma calcicola) ima ukrivljene bodice na klobuku[2]
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna.
Čeprav je včasih navedena kot užitna, se je izkazalo, da ta goba povzroča intoleranco na alkohol in je lahko strupena.[3]
Podobna je tudi nekaterim vrstam iz rodu mušnic (Amanita), ki vključuje nekatere smrtonosne vrste.[4]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
ilustracija -
klobuk, lističi in bet -
trosi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Echinoderma asperum (Pers. : Fr.) Bon - Schede di Micologia - Società Veneziana di Micologia«. Forum di Micologia AMB Gruppo di Muggia e del Carso (v italijanščini). Pridobljeno 3. novembra 2024.
- ↑ »Echinoderma asperum, hrapava trnovka - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 3. novembra 2024.
- ↑ Haberl, B; Pfab, R; Berndt, S; Greifenhagen, C; Zilker, T (Februar 2011). »Case series: Alcohol intolerance with Coprine-like syndrome after consumption of the mushroom Lepiota aspera (Pers.:Fr.) Quél., 1886 (Freckled Dapperling)«. Clin Toxicol. 49 (2): 113–4. doi:10.3109/15563650.2011.554840. PMID 21370948. S2CID 43434106.
- ↑ Miller Jr., Orson K.; Miller, Hope H. (2006). North American Mushrooms: A Field Guide to Edible and Inedible Fungi. Guilford, CN: FalconGuide. str. 55. ISBN 978-0-7627-3109-1.