Pojdi na vsebino

Karizmatično gibanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Karizmatično gibanje je meddenominacijsko krščansko prenovitveno gibanje.[1] Ime izvira iz grške besede charisma, ki pomeni milostni oz. božji dar.[2] Poudarja razodevanje darov Svetega Duha kot znamenja njegove prisotnosti. Ti darovi so znani kot svetopisemske karizme ali duhovni darovi, ki dajejo posamezniku vpliv ali avtoriteto nad mnogimi ljudmi. Zelo pomembna darova med temi karizmami sta govorjenje v jezikih in preroštvo. Karizmatiki trdijo, da se lahko tudi danes izkusi razodevanje Svetega Duha, kot je bilo dano Cerkvi v prvih stoletjih.[1]

Zgodovina gibanja

[uredi | uredi kodo]

Gibanje se je začelo 1906 na Azusa Street mission v Los Angelesu; na duhovni obnovi metodistov. Udeleženci obnove so trdili, da so napolnjeni s s Svetim Duhom, sklicujoč se na zapis o binkoštih v 2. poglavju Apostolskih del. Govorjenje v jezikih in čudeži ozdravljenja so jih povedli do duhovne vzhičenosti. Tisti, ki so se udeležili tega dogodka, so razširili svoje navdušenje po celotnih ZDA. Tako se je začelo Binkoštno (pentekostalno) oz. Karizmatično gibanje.[1]

V zgodnjih 70. letih 20. stoletja se je gibanje razširilo v Evropo. V 80. letih se je razširilo na mnoge nove denominacije. Vplivalo je na baptiste, episkopalce, evangeličane in tudi na nedominacijske cerkve.[1]

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Karizmatično gibanje je najbolj znano po tem, da sprejema govorjenje v jezikih oz. glosolalijo, milostne ozdravitve in preroštva kot dokaz Svetega Duha. Srečanja so namenjena molitvi in duhovnemu petju, plesu, vzklikanju v Duhu in dvigovanju rok v molitvi. Pogosto je del služenja maziljenje bolnih z oljem. To so temeljni razlogi za rast in priljubljenost tega gibanja. Čeprav sta rast in priljubljenost zaželeni, se ju ne more uporabljati za preverjanje resnice.[1]

Za pripadnike gibanja je ključno prepričanje, da Kristusovo telo ne potrebuje novih apostolov, novih zdravilcev po veri ali novih čudodelnikov, ampak da se mora Cerkev vrniti k Božji besedi in izpovedovati popolno svetovanje Boga v moči in ljubezni Svetega Duha.[1]

Kritično razmišljanje

[uredi | uredi kodo]

Ostaja vprašanje, če Karizmatično gibanje temelji na Svetem pismu. Zagovorniki se sklicujejo na Sveto pismo, saj verujejo, da je v njem razodeta Božja resnica.[1]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 »What is the Charismatic movement?«. Pridobljeno 27. decembra 2011.
  2. ↑ »Charisma«. Pridobljeno 27. decembra 2011.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
(angleško)
  • Clement, Arthur J. Pentecost or Pretense?: an Examination of the Pentecostal and Charismatic Movements. Milwaukee, Wis.: Northwestern Publishing House, 1981. 255, [1] p. ISBN 0-8100-0118-7
  • Fiddes, Paul (1980), Charismatic renewal: a Baptist view: a report received by the Baptist Union Council with commentary, London: Baptist Publications.
  • Fiddes, Paul (1984), Martin, David; Mullen, Peter (ur.), The theology of the charismatic movement, Oxford: Blackwell, str. 19–40.
  • Parry, David (1979). "Not Mad, Most Noble Festus": Essays on the Renewal Movement. London: Dartman, Longman & Todd. 103 p. N.B.: Approaches the Charismatic Movement from a Roman Catholic perspective.
  • Sherrill, John and Elizabeth (2011). They Speak With Other Tongues. Chosen Books.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Karizmatično gibanje.
(angleško)

Katoliško karizmatično gibanje

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karizmatično_gibanje&oldid=6179662«