Pojdi na vsebino

Osnovno reprodukcijsko število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vrednosti R0 nekaterih kužnih bolezni[1]
Bolezen Način prenosa R0
Ošpice po zraku 12–18[2]
Norice po zraku 10–12[3]
Otroška ohromelost fekalno-oralno 5–7
Rdečke kapljično 5–7
Mumps kapljično 10–12[4]
Oslovski kašelj kapljično 5,5[5]
Črne koze kapljično 3,5–6[6]
Covid-19 kapljično 1,4–5,7[7][8][9][10]
HIV/aids s telesnimi tekočinami 2–5
Sars kapljično 2–5[11]
Prehlad kapljično 2–3[12]
Davica s slino 1,7–4,3[13]
Gripa
(sev španske gripe)
kapljično 1,4–2,8[14]
Ebola
(epidemija leta 2014)
s telesnimi tekočinami 1,5–2,5
Gripa
(sev epidemije nove gripe 2009)
kapljično 1,4–1,6[15]
Gripa
(sevi sezonske gripe)
kapljično 0,9–2,1[15]
Mers kapljično 0,3–0,8[16]

Osnovno reprodukcijsko število (tudi bazično reprodukcijsko število), krajš. R0, je v epidemiologiji merilo za nalezljivost določene kužne bolezni in pomeni povprečno število ljudi, ki jih okuži ena kužna oseba v času svoje kužnosti v populaciji, v kateri so vsi posamezniki dovzetni za okužbo.[17][18] Pri določanju osnovnega reprodukcijskega števila velja predpostavka, da nihče drug v populaciji ni okužen ali imun (zaradi že prebolele bolezni ali cepljenja). Po nekaterih opredelitvah je treba upoštevati tudi odsotnost kateregakoli namernega ukrepa za zamejevanje prenosa bolezni.[19]

Osnovno reprodukcijsko število se razlikuje od dejanskega reprodukcijskega števila (R), ki podaja število okužb z enega vira v dejanski populaciji, v kateri ni nujno, da so vsi posamezniki neokuženi ali neodporni. Po sami opredelitvi pojma cepljenje ne vpliva na R0. R0 nima enote in ne predstavlja deleža, ki bi bil podan na časovno enoto.[20]

R0 ni biološka konstanta povzročitelja in nanjo lahko vplivajo dejavniki, ki niso neposredno vezani na povzročitelja (na primer okolijski dejavniki in vedenjski dejavniki v populaciji). Vrednosti R0 običajno določijo z matematičnimi modeli in so odvisne od uporabljenega modela in uporabljenih parametrov. Vrednosti so uporabne le v določenem kontekstu in neustrezno je primerjati vrednosti, ki temeljijo na različnih modelih.[21] R0 ne podaja ocene, kako hitro se lahko okužba širi med prebivalstvom.

Ena od pomembnejših uporabnih vrednosti R0 je pomoč pri napovedovanju, ali se lahko neka porajajoča se kužna bolezen razširi med prebivalstvom, in pri oceni, kakšen delež populacije mora biti precepljen za dosego izkoreninjenja bolezni. V najpogosteje uporabljenih matematičnih modelih širjenja okužb velja, da se ob vrednosti R0 > 1 bolezen lahko razširi med prebivalstvom, ne pa, če je R0 < 1. Na splošno velja, da višja kot je vrednost R0, težje je obvladati epidemijo. V enostavnejših matematičnih modelih velja, da je za zajezitev širjenja okužbe potrebna imunost pri deležu prebivalstva, ki je enak 1 − 1/R0.[22] Velja tudi ocena, da bo v obdobju endemičnega ravnovesja ostal delež prebivalstva, ki je enak 1/R0, občutljiv za okužbo.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Vrednosti R0 so povzete po viru History and Epidemiology of Global Smallpox Eradication (Arhivirano 10. 5. 2016 na Wayback Machine.), modul "Smallpox: Disease, Prevention, and Intervention". The CDC in Svetovna zdravstvena organizacija, 2001. 17. prosojnica, tam navedeni viri: Epid Rev 1993;15: 265-302, Am J Prev Med 2001; 20 (4S): 88-153, MMWR 2000; 49 (SS-9); 27-38"
  2. Guerra, Fiona M.; Bolotin, Shelly; Lim, Gillian; Heffernan, Jane; Deeks, Shelley L.; Li, Ye; Crowcroft, Natasha S. (1. december 2017). »The basic reproduction number (R0) of measles: a systematic review«. The Lancet Infectious Diseases (v angleščini). 17 (12): e420–e428. doi:10.1016/S1473-3099(17)30307-9. ISSN 1473-3099. Pridobljeno 18. marca 2020.
  3. Health Care Worker Information (PDF). Ireland's Health Services. Pridobljeno 27. marca 2020.
  4. Australian government Department of Health Mumps Laboratory Case Definition (LCD)
  5. Kretzschmar M; Teunis PF; Pebody RG (2010). »Incidence and reproduction numbers of pertussis: estimates from serological and social contact data in five European countries«. PLOS Med. 7 (6): e1000291. doi:10.1371/journal.pmed.1000291. PMC 2889930. PMID 20585374.
  6. Gani, Raymond; Leach, Steve (december 2001). »Transmission potential of smallpox in contemporary populations«. Nature (v angleščini). 414 (6865): 748–751. doi:10.1038/414748a. ISSN 1476-4687. Pridobljeno 18. marca 2020.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. Li Q; Guan X; Wu P; Wang X; Zhou L; in sod. (Januar 2020). »Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia«. The New England Journal of Medicine. doi:10.1056/NEJMoa2001316. PMID 31995857.
  8. Riou, Julien; Althaus, Christian L. (2020). »Pattern of early human-to-human transmission of Wuhan 2019 novel coronavirus (2019-nCoV), December 2019 to January 2020«. Eurosurveillance. 25 (4). doi:10.2807/1560-7917.ES.2020.25.4.2000058. PMC 7001239. PMID 32019669.
  9. Wu, Joseph T.; Leung, Kathy; Bushman, Mary; Kishore, Nishant; Niehus, Rene; de Salazar, Pablo M.; Cowling, Benjamin J.; Lipsitch, Marc; Leung, Gabriel M. (19. marec 2020). »Estimating clinical severity of COVID-19 from the transmission dynamics in Wuhan, China«. Nature Medicine (v angleščini): 1–5. doi:10.1038/s41591-020-0822-7. ISSN 1546-170X.
  10. Sanche, Steven; Lin, Yen Ting; Xu, Chonggang; Romero-Severson, Ethan; Hengartner, Nick; Ke, Ruian (7. april 2020). »High Contagiousness and Rapid Spread of Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus 2«. Emerging Infectious Diseases. 26 (7). doi:10.3201/eid2607.200282. Pridobljeno 9. aprila 2020.
  11. Wallinga J; Teunis P (2004). »Different epidemic curves for severe acute respiratory syndrome reveal similar impacts of control measures«. Am. J. Epidemiol. 160 (6): 509–16. doi:10.1093/aje/kwh255. PMID 15353409. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2007.
  12. Freeman, Colin. »Magic formula that will determine whether Ebola is beaten«. The Telegraph. Telegraph.Co.Uk. Pridobljeno 30. marca 2020.
  13. Truelove, Shaun A.; Keegan, Lindsay T.; Moss, William J.; Chaisson, Lelia H.; Macher, Emilie; Azman, Andrew S.; Lessler, Justin. »Clinical and Epidemiological Aspects of Diphtheria: A Systematic Review and Pooled Analysis«. Clinical Infectious Diseases (v angleščini). doi:10.1093/cid/ciz808. Pridobljeno 18. marca 2020.
  14. Ferguson NM; Cummings DA; Fraser C; Cajka JC; Cooley PC; Burke DS (2006). »Strategies for mitigating an influenza pandemic«. Nature. 442 (7101): 448–452. doi:10.1038/nature04795. PMC 7095311. PMID 16642006.
  15. 15,0 15,1 Coburn BJ; Wagner BG; Blower S (2009). »Modeling influenza epidemics and pandemics: insights into the future of swine flu (H1N1)«. BMC Medicine. 7. Article 30. doi:10.1186/1741-7015-7-30. PMID 19545404.
  16. Kucharski, Adam; Althaus, Christian L. (2015). »The role of superspreading in Middle East respiratory syndrome coronavirus (MERS-CoV) transmission«. Eurosurveillance. 20 (26): 14–8. doi:10.2807/1560-7917.ES2015.20.25.21167. PMID 26132768.
  17. Mohorič A. Deterministični model epidemije. Obzornik mat. fiz.66(2019) 6: 221–232.
  18. Christophe Fraser; Christl A. Donnelly; Simon Cauchemez; in sod. (19. junij 2009). »Pandemic Potential of a Strain of Influenza A (H1N1): Early Findings«. Science. 324 (5934): 1557–1561. Bibcode:2009Sci...324.1557F. doi:10.1126/science.1176062. PMC 3735127. PMID 19433588.Free text
  19. »Department of Health | 2.2 The reproduction number«. www1.health.gov.au. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2020. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  20. Jones, James. »Notes On R0« (PDF). Stanford University.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  21. Delamater, Paul L.; Street, Erica J.; Leslie, Timothy F.; Yang, Y. Tony; Jacobsen, Kathryn H. (Januar 2019). »Complexity of the Basic Reproduction Number (R 0 )«. Emerging Infectious Diseases. 25 (1): 1–4. doi:10.3201/eid2501.171901. ISSN 1080-6040. PMC 6302597. PMID 30560777.
  22. Fine, Paul; Eames, Ken; Heymann, David L. (1. april 2011). »"Herd Immunity": A Rough Guide«. Clinical Infectious Diseases (v angleščini). 52 (7): 911–916. doi:10.1093/cid/cir007. ISSN 1058-4838. PMID 21427399.