Pascalov polž
Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice. Te vrste krivulj spadajo v družino središčnih trohoid oziroma med epitrohoide. Po obliki lahko imajo notranje ali zunanje zanke, lahko imajo obliko srca ali celo ovala. Pascalov polž je dvokrožna racionalna algebrska ravninska krivulja s stopnjo 2.
Prvi je proučeval krivuljo polž francoski matematik Étienne Pascal (1623 – 1662), oče znanega francoskega matematika, filozofa in fizika Blaisa Pascala (1623 – 1662).
Pascalov polž v polarnih koordinatah
[uredi | uredi kodo]V polarnem koordinatnem sistemu je enačba Pascalovega polža:
Pascalov polž v kartezičnih koordinatah
[uredi | uredi kodo]V kartezičnem koordinatnem sistemu je enačba:
Pascalov polž v parametrični obliki
[uredi | uredi kodo]Parametrična oblika enačbe Pascalovega polža je:
Pascalov polž v kompleksni ravnini
[uredi | uredi kodo]V kompleksni ravnini enačba Pascalovega polža zavzame obliko:
Če se jo premakne vodoravno za , se dobi običajno obliko središčne trohoide:
Povezave z drugimi krivuljami
[uredi | uredi kodo]- naj bo točka in naj bo krožnica katere središče ni . V tem primeru je ovojnica teh krožnic, katerih središča ležijo na krivulji in gredo skozi Pascalov polž.
- nožiščna krivulja krožnice je Pascalov polž.
- konhoida krožnice glede na točko na krožnici je Pascalov polž
- posebni primer Desartesovega ovala je Pascalov polž
- Pascalov polž je epitrohoida, če imata vrteča se in negibna krožnica enake polmere.[1]
- Pascalov polž je katakavstika krožnice za žarke, ki prihajajo iz točke, ki je na končni razdalji od oboda.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Weisstein, Eric Wolfgang. »Limaçon«. MathWorld.
- Pascalov polž na www.2cuves.com (angleško)
- Pascalov polž v Encyclopédie des Formes Mathématiques Remarquables (francosko)