Pojdi na vsebino

Predor pod Rokavskim prelivom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Predor pod Rokavskim prelivom
shema poteka predora
Osnovni podatki
LokacijaRokavski preliv (Dovrska vrata)
KoordinatiFolkestone: 51°5′49.5″N 1°9′21″E / 51.097083°N 1.15583°E / 51.097083; 1.15583 (Folkestone Portal)
Coquelles: 50°55′22″N 1°46′50.16″E / 50.92278°N 1.7806000°E / 50.92278; 1.7806000 (Coquelles Portal)
Statusaktiven
Začetna točkaFolkestone, Kent, Združeno kraljestvo
Končna točkaCoquelles, Pas-de-Calais, Francija
Delovanje
Odprt6. maj 1994 (predor)
1. junij 1994 (tovorni)
14. november 1994 (potniški promet)
LastnikGetlink, bivši Groupe Eurotunnel,
OperaterEurotunnel
Eurostar
DB Schenker Rail (UK)
Vrstaželezniški
Tehnični podatki
Dolžina proge50,45 km
Število tirov2 enotirni cevi
1 servisna cev
Širina tirov1435 mm (standardna širina)
Elektrifikacija25 kV AC OHLE, 5,87 m[1]
Delovna hitrost160 km/h

Predor pod Rokavskim prelivom, tudi Evrotunel (angleško Channel Tunnel, znan tudi pogovorno kot Chunnel, francosko Tunnel sous la Manche), je železniški predor, ki je speljan pod Rokavskim prelivom med Veliko Britanijo in Francijo med krajema Folkestone (Kent, Anglija) na otoku in Coquelles (Pas-de-Calais, Francija). Dolg je 50,5 km, od tega 37,9 km pod morskim dnom, s čimer je za japonskim predorom Seikan drugi najdaljši predor na svetu, še vedno pa ima najdaljši odsek speljan pod morskim dnom.

Predor sestavljajo tri cevi; glavni cevi imata 7,6 m premera in sta 30 m narazen, med njima pa je servisni tunel, širok 4,8 m. Na vsakih 375 m je prečna cev, ki povezuje glavna predora s servisnim, na vsakih 250 m pa še tlačna cev med glavnima predoroma, ki služi za uravnavanje zračnega tlaka ob prehodu vlakov. Poleg teh povezav sta vzdolž predora še dve večji podzemni dvorani, v kateri se odpirajo vse cevi.[2]

Vrtanje predora se je pričelo leta 1988 z obeh strani hkrati. Speljan je po plasti krednega laporja, ki poteka skoraj neprekinjeno po vsej razdalji in je zaradi nepropustnosti, moči ter razmeroma enostavnega kopanja posebej primeren za predor. Najgloblja točka predora je 75 m pod morsko gladino. Delavci so prvič prebili zid med stranema 30. oktobra 1990 in brez posebnega pompa izvrtali 5 cm široko pilotsko cev. 1. decembra tega leta sta skozi odprtino splezala prva človeka. Predor sta uradno odprla britanska kraljica Elizabeta II. in francoski predsednik François Mitterrand na proslavi v Calaisu 6. maja 1994.

Skozi predor vozijo hitri potniški vlaki Eurostar, vlaki z avtomobilskimi vagoni Eurotunnel Shuttle in mednarodni tovorni vlaki. V Franciji je povezan s hitro progo LGV Nord, ki vodi do Pariza in meje z Belgijo, na angleški strani pa s hitro progo High Speed 1 do Londona. Avtomobilska terminala na vsaki strani imata avtocestne povezave s preostankom države.

Model prereza tunela z vlakom Eurostar v železniškem muzeju

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Institution of Civil Engineers (1995). The Channel Tunnel: Transport systems, Volume 4. Zv. 108. Thomas Telford. str. 22. ISBN 9780727720245.
  2. ↑ Kirkland C.J. (ur.) (1995). Engineering the Channel Tunnel. London: Chapman and Hall. ISBN 0419179208.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Friedhelm Ernst: „Eurostar“ und „Eurotunnel“. In: Eisenbahn-Kurier. 29, Nr. 272, 1995, ISSN 0170-5288, S. 84–86.
  • Lionel Bender: Ingenieure bei der Arbeit, Der Tunnel durch den Kanal, Tessloff Verlag, Nürnberg (1990), ISBN 3-7886-0495-6

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Predor pod Rokavskim prelivom.


Stub icon

Ta članek o tehniki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predor_pod_Rokavskim_prelivom&oldid=6196217«