Pojdi na vsebino

Primarni hiperaldosteronizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Primarni aldosteronizem, znan tudi kot primarni hiperaldosteronizem ali Connov sindrom, je pretirana proizvodnja hormona aldosterona v nadledvični žlezi, ki ima za posledico nizke ravni renina. Pogosto je videti le malo simptomov.[1] Večina ljudi ima visok krvni tlak, ki lahko povzroči slab vid ali glavobole.[1][2] Včasih lahko pride do  mišične oslabelosti mišic, do mišičnih krčev, mravljinčjih občutkov, ali pretiranega mokrenja.[1] Zapleti vključujejo srčno-žilne bolezni, kot so kap, srčnomišični infarkt, odpoved ledvic in nenormalen srčni ritem.[3][4]

Primarni hiperaldosteronizem ima več vzrokov. Približno 66 % primerov ima vzrok v povečanih  nadledvičnih žlezah, pri 33 % primerov je vzrok adenom, tj. bula v nadledvični žlezi, ki proizvaja aldosteron.[1] Drugi redki vzroki so rak nadledvične žleze in dedna bolezen, tako imenovani družinski hiperaldosteronizem.[5] Nekateri priporočajo kontrolne preglede pri osebah s povečanim tveganjem zaradi visokega krvnega tlaka, drugi pa priporočajo kontrolo na bolezen pri vseh ljudeh z visokim krvnim tlakom.[3] Pregled se običajno izvaja z merjenjem razmerja aldosteron proti reninu v krvi, ki mu sledijo dodatni testi, z namenom, preveriti pozitivni izid. Nizka raven kalija v krvi se klasično jemlje kot simptom bolezni, je pa prisotna samo pri kaki četrtini ljudi. Da se ugotovi osnovni vzrok za simptome, je treba opraviti medicinsko slikanje.[1]

V nekaterih primerih je bolezen mogoče pozdraviti z operativno odstranitvijo bule.[1] Če je povečana le ena od obeh žlez, se lahko odstrani tudi žlezo samo.[4] Primeri, da sta povečani obe,  se zdravijo običajno s tako imenovanimi antagonisti aldosterona, kot sta spironolakton ali eplerenon.[1] Lahko so tudi potrebna dodatna zdravila za visok krvni tlak in pa prehrana z malo soli.[1][4] Nekateri ljudje s hiperaldosteronizmom v družini se lahko zdravijo s steroidom deksametazonom.[1]

Primarni aldosteronizem je prisoten pri okoli 10 % ljudi z visokim krvnim tlakom.[1] Bolj pogosten je  pri ženskah. Pogosto se začne v starosti med 30 in 50 let.[6] Connov sindrom nosi ime Jeroma W. Conna (1907-1994), ameriškega endokrinologa, ki je leta 1955 kot prvi adenome opisal kot vzrok za bolezen.[7][8]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 Schirpenbach, C; Reincke, M (March 2007).
  2. "Primary hyperaldosteronism (Conn's syndrome or aldosterone-producing adrenal tumor)" Arhivirano 2015-04-19 na Wayback Machine..
  3. 3,0 3,1 Stowasser, M; Taylor, PJ; Pimenta, E; Ahmed, AH; Gordon, RD (May 2010).
  4. 4,0 4,1 4,2 "Primary hyperaldosteronism (Conn's syndrome or aldosterone-producing adrenal tumor)" Arhivirano 2015-03-28 na Wayback Machine..
  5. "Primary hyperaldosteronism (Conn's syndrome or aldosterone-producing adrenal tumor)" Arhivirano 2015-04-09 na Wayback Machine..
  6. Hubbard, Johnathan G.H.; Inabnet, William B.; Heerden, Chung-Yau Lo (2009).
  7. Conn JW, Louis LH (1955).
  8. Williams, Gordon H. (2009).