Pojdi na vsebino

Ralph Steinman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ralph M. Steinman
Rojstvo14. januar 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][…]
Montreal[4][5][…]
Smrt30. september 2011({{padleft:2011|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[7][8][…] (68 let)
Manhattan[10][2]
BivališčeKanada, Združene države Amerike
NarodnostKanadčan
Področjaimunologija in celična biologija
UstanoveUniverza Rockefeller
Alma materMcGillova univerza
Univerza Harvard
Študijski mentorjiElizabeth Hay (Harvard)
James G. Hirsch in Zanvil A. Cohn (Rockefellerjeva univerza)[11]
Poznan poodkritje dendritičnih celic
Pomembne nagradeLaskerjeva nagrada za temeljne medicinske raziskave (2007)
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (2011 - posthumno)

Ralph Marvin Steinman, kanadski imunolog, celični biolog in akademik, nobelovec, * 14. januar 1943, Montreal, Québec, Kanada, † 30. september 2011, New York, New York, Združene države Amerike.

Odraščal je v mestu Sherbrooke v južnem delu province Québec, kot drugi od štirih otrok v družini trgovca.[12] Po srednji šoli je vpisal študij biologije na McGillovi univerzi v Montrealu, nato pa odšel študirat medicino na Harvard (ZDA). Med študijem je eno leto delal v laboratoriju Elizabeth Hay, pri kateri se je navdušil nad celično biologijo. Naziv doktorja medicine je dobil leta 1968 in po tistem odšel za podoktorskega sodelavca v laboratorij Jamesa Hirscha in Zanvila Cohna na Univerzo Rockefeller v New York. Na Rockefellerjevi univerzi je deloval do konca kariere.[13][14] Leta 1972 je na tej univerzi postal docent, leta 1976 izredni in leta 1988 še redni profesor.[14]

Kot podoktorski sodelavec pri Hirschu in Cohnu je preučeval vlogo levkocitov v imunskem sistemu. V tem času je njegovo pozornost pritegnil poseben tip celic, ki jih je poimenoval dendritične celice in ugotovil, da so udeležene pri sprožitvi številnih procesov v človeškem imunskem sistemu. Danes vemo, da delujejo te celice kot antigen predstavljajoče celice in predstavljajo povezavo med prirojeno ter prilagojeno imunostjo, udeležene pa so tudi pri številnih klinično pomembnih pojavih, kot so zavračanje vsadkov, odpornost proti tumorjem in avtoimunske bolezni.[14] Odkritje je naletelo na precejšnje nasprotovanje med imunologi in Steinman se je več desetletij trudil dokazati svojo teorijo.[13]

Njegova odkritja so bila naposled sprejeta v znanstveni skupnosti in Steinman je za svoje delo prejel številna priznanja, med njimi leta 2007 Laskerjevo nagrado za temeljne medicinske raziskave. Izvoljen je bil tudi za člana Nacionalne akademije znanosti ZDA.[14] 3. oktobra 2011 je odbor za podeljevanje Nobelovih nagrad oznanil, da je Steinman soprejemnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino, poleg Brucea Beutlerja in Julesa Hoffmanna. Šele nekaj ur po razglasitvi so člani odbora izvedeli, da je Steinman umrl tri dni pred tem. Statut Nobelovega sklada določa, da se nagrada ne podeljuje posthumno, vendar je bila kasneje sprejeta odločitev, da bo Steinman kljub temu ostal prejemnik, saj je bil izbran preden so člani odbora izvedeli za njegovo smrt. Tako je prvi v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad, ki je bil posthumno razglašen za prejemnika.[15][16]

Z ženo Claudio je živel v Westportu (Connecticut, ZDA), imela sta dve hčerki in sina.[13] V zadnjih letih življenja se je boril z rakom trebušne slinavke, ki so mu ga diagnosticirali štiri leta pred smrtjo. Življenje mu je podaljšala prav terapija na osnovi dendritičnih celic, ki jo je sam pomagal razviti.[17][12]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. BBC Programme Catalogue
  2. 2,0 2,1 http://www.nytimes.com/2011/10/04/science/04steinman.html
  3. http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/medicine-obituaries/8807029/Ralph-Steinman.html
  4. Record #139492151 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. http://www.cbc.ca/news/health/montreal-born-doctor-gets-posthumous-nobel-honour-1.824238
  6. http://www.cbc.ca/news/health/q-a-understanding-the-immune-system-1.1072462
  7. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-2796.2011.02495.x/pdf
  8. http://www.nndb.com/edu/820/000068616/
  9. http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/0194262X.2012.678215
  10. http://www.aai.org/about/History/Notable_Members/Nobel/Steinman_Ralph.html
  11. Profile Ralph M. Steinman. European network of immunology institutes. http://www.enii.org/upload/doc/doc46ea9bb5885e2.pdf. Pridobljeno 9.10.2011. 
  12. 12,0 12,1 Blatchford, Andy (9. oktober 2011). »Late Nobel laureate was his own man«. The Chronicle Herald. Pridobljeno 9. oktobra 2011.
  13. 13,0 13,1 13,2 Fleischman, John (2008). »Ralph M. Steinman« (PDF). ACSB Newsletter. str. 52–53.
  14. 14,0 14,1 14,2 14,3 »Rockefeller University scientist Ralph Steinman, honored today with Nobel Prize for discovery of dendritic cells, dies at 68«. The Rockefeller University. 3. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 9. oktobra 2011.
  15. »Steinman Remains Nobel Laureate«. Nobelov sklad. 3. oktober 2011. Pridobljeno 9. oktobra 2011.
  16. Orange, Richard (3. oktober 2011). »Nobel jury left red faced by death of laureate«. The Telegraph. Pridobljeno 9. oktobra 2011.
  17. Sample, Ian (4. oktober 2011). »Nobel Prize for Physiology or Medicine 2011 – live blog«. The Guardian. Pridobljeno 9. oktobra 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Profil na spletnih straneh Univerze Rockefeller