Rudolf Kolarič

Rudolf Kolarič
Rojstvo	14. april 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) Ilovci
Smrt	7. junij 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (77 let) Ljubljana
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  Avstro-Ogrska
Poklic	jezikoslovec, univerzitetni učitelj

Rudolf Kolarič, slovenski jezikoslovec, * 14. april 1898, Ilovci, † 7. junij 1975, Ljubljana.

Življenjepis

Kolarič, sin kmečkih staršev (oče mu je bil Jurij Kolarič, mati mu je bila Terezija Špendija), je obiskoval gimnazijo v Mariboru (1911-1912) in Ljubljani (1912–1919) ter leta 1923 diplomiral iz slavistike, germanistike in primerjalnega jezikoslovja na ljubljanski Filozofski fakulteti (FF) in prav tam istega leta tudi doktoriral ter se nato strokovno izpopolnjeval v Pragi (1924-1925). Od leta 1920 do 1927 je bil asistent slavistične stolice na FF, profesor na klasični in realni gimnaziji v Ljubljani (1927-1947), nato znanstveni sodelavec SAZU (1947-1958) ter obenem predavatelj dialektologije na ljubljanski univerzi in nazadnje redni profesor slovenistike na Univerzi v Novem Sadu (1958-1968).

Delo

Kolarič je združeval tako raziskovalno kot tudi popularizatorsko jezikovno dejavnost. Objavil je okoli 175 samostojnih del, razprav in člankov. Proučeval je vzhodna slovenska narečja. Bil je član skupine, ki je od 1934 do 1945 pripravljala učbenike slovenščine za šolo, nato slovnice tudi za širšo uporabo ter nazadnje Slovenski pravopis (1950, 1962). Oskrbel je tudi življenjepise in bibliografije znamenitih jezikoslovnih in literarnozgodovinskih znanstvenikov (F. Miklošiča, I. Prijatlja, F. Ramovša in L. Tesnièrea).

Glej tudi

• priimek Kolarič