Pojdi na vsebino

Sertralin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sertralin
Klinični podatki
Izgovarjavasertralín[4]
Blagovne znamkeZoloft, Lustral, Setrona, drugo[3]
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa697048
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
Odvisnost/[1]
Način uporabeskozi usta
Skupina zdravilselektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI)
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • AU: S4 (le na recept)
  • CA: le na recept
  • NZ: le na recept
  • UK: Rp (Le na recept)
  • ZDA: le na recept
  • le na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost44 %[navedi vir]
Vezava na beljakovine98,5 %[navedi vir]
Presnovav jetrih (primarno z N-demetilacijo s pomočjo CYP2B6; tudi preko CYP2C19 in drugih)[6][7]
Metaboliti• desmetilsertralin
• drugi (npr. hidroksilirani presnovki, glukuronidirani konjugati)[6]
Razpolovni čas• sertralin: 26 h (32 h pri ženskah, 22 h pri moških; razpon: 13–45 h)[6][8][9][10]
• desmetilsertralin: 62–104 h[6]
Izločanjes sečem (40–45 %)[6]
z blatom (40–45 %)[6]
Identifikatorji
  • (1S,4S)-4-(3,4-diklorofenil)-N-metil-1,2,3,4-tetrahidronaftalen-1-amin
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC17H17Cl2N
Mol. masa306,23 g·mol−1
3D model (JSmol)
  • ClC1=CC=C([C@H]2C3=C([C@H](CC2)NC)C=CC=C3)C=C1Cl
  • InChI=1S/C17H17Cl2N/c1-20-17-9-7-12(13-4-2-3-5-14(13)17)11-6-8-15(18)16(19)10-11/h2-6,8,10,12,17,20H,7,9H2,1H3/t12-,17-/m0/s1
  • Key:VGKDLMBJGBXTGI-SJCJKPOMSA-N

Sertralín, pod zaščitenim imenom Zoloft in drugimi, je antidepresiv iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI). [4][11] Učinkovitost sertralina v zdravljenju depresije je podobna kot pri drugih antidepresivih, razlike pa so zlasti v neželenih učinkih. Bolniki sertralin načeloma bolje prenašajo kot starejše triciklične antidepresive. Sertralin je učinkovit v zdravljenju panične motnje, socialne anksioznosti, generalizirane anksiozne motnje in obsesivno-kompulzivne motnje (OKM). Odobren je tudi za zdravljenje posttravmatske stresne motnje (PTSD), vendar je pri tem le zmerno učinkovit.[12][13] Ublaži lahko tudi simptome predmenstrualne disforične motnje in se včasih uporablja za zdravljenje te motnje v subterapevtskih odmerkih ali v intermitentnem dajanju (v lutealni fazi).[14]

Za sertralin so značilni enaki neželeni učinki in kontraindikacije kot za druge selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina. Pogosti neželeni učinki so driska, slabost, nespečnost in spolna disfunkcija, podatki pa kažejo, da ne povzroča znatnega pridobivanja telesne teže in da so njegovi učinki na kognitivne funkcije blagi. Podobno kot drugi antidepresivi je tudi sertralin v zdravljenju depresije pri bolnikih, starih do 25 let, povezan z blago povečanim tveganjem za pojav samomorilskih misli. Ne sme se uporabljati sočasno z zaviralci monoamin oksidaze (MAO), saj lahko pride do serotoninskega sindroma, ki je lahko tudi življenjsko ogrožajoč. Pri uporabi v nosečnosti je sertralin povezan z zvečanim tveganjem za pojav prirojenih srčnih napak pri plodu.[15][16]

Sertralin so odkrili in razvili znanstveniki pri podjetju Pfizer. Za klinično uporabo so ga v Združenih državah Amerike odobrili leta 1991. Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, ki zajema najpomembnejša zdravila, potrebna za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe.[17] Na voljo so že generična zdravila.[11]

Klinična uporaba

[uredi | uredi kodo]

Sertralin je odobren za zdravljenje velike depresivne motnje, panične motnje, socialne anksioznosti, obsesivno-kompulzivne motnje, posttravmatske stresne motnje in predmenstrualne disforične motnje. Odobren je tudi za uporabo pri otrocih z obsesivno-kompulzivno motnjo.[18]

Depresija

[uredi | uredi kodo]

Učinkovitost sertralina v zdravljenju depresije je izkazana v več nadzorovanih kliničnih preskušanjih. Antidepresivna učinkovitost je izpričana tudi v rutinski klinični praksi. Neprekinjeno zdravljenje s sertralinom preprečuje relapse trenutno prisotne depresivne epizode ter pojav novih epizod v prihodnosti.[19]

Več dvojno slepih kliničnih preskušanj je pokazalo, da je sertralin učinkovitejši od placeba tudi pri zdravljenju kronične depresije; njegova učinkovitost je primerljiva z imipraminom. Pri zdravljenju kronične depresije je učinkovitejši kot le psihoterapija.[19]

Omejeni podatki kažejo tudi na učinkovitost pri zdravljenju depresije pri otrocih in za to indikacijo je sertralin po priporočilih zdravilo drugega reda; zdravilo izbora je fluoksetin.[20][21]

Primerjava z drugimi antidepresivi

[uredi | uredi kodo]

Na splošno je glede učinkovitosti sertralin primerljiv z drugimi antidepresivi.[22] V metaanalizi dvanajstih antidepresivov nove generacije so ugotovili, da sta sertralin in escitalopram najboljša glede učinkovitosti in prenašanja pri zdravljenju odraslih bolnikov z depresijo v akutni fazi.[23] Primerjalna klinična preskušanja so v zdravljenju depresije pokazala primerljivo učinkovitost sertralina in moklobemida,[24] nefazodona,[25] escitaloprama, bupropiona,[26] citaloprama, fluvoksamina, paroksetina,[23] venlafaksina[27] in mirtazapina.[28] Sertralin naj bi bil v zdravljenju depresije v akutni fazi (v prvih štirih tednih) učinkovitejši kot fluoksetin.[29]

Med sertralinom in nekaterimi drugimi antidepresivi obstajajo razlike glede učinkovitosti pri zdravljenju določenih podtipov depresije in glede profila neželenih učinkov. V zdravljenju hude depresije je sertralin enako učinkovit kot klomipramin, vendar bolniki sertralin bolje prenašajo.[27] V zdravljenju melanholične depresije je po podatkih sertralin učinkovitejši od fluoksetina, paroksetina in mianserina ter primerljivo učinkovit kot triciklični antidepresivi, kot sta amitriptilin in klomipramin.[22] V zdravljenju depresije, ki jo spremlja OKM, je sertralin učinkovitejši od dezipramina glede izhodov obeh motenj.[19][30] Sertralin je v zdravljenju depresije, ki jo spremlja panična motnja, enako učinkovit kot imipramin, vendar bolniki sertralin bolje prenašajo.[31] V primerjavi z amitriptilinom sertralin dosega večje izboljšanje kakovosti življenja pri bolnikih z depresijo.[22]

Neželeni učinki

[uredi | uredi kodo]

Neželeni učinki, ki se najpogosteje pojavljajo med uporabo sertralina in se njihova pojavnost najbolj razlikuje od placeba, so slabost, nezmožnost ejakulacije, nespečnost, driska, suha usta, somnolentnost, omotica, tresavost, glavobol, prekomerno znojenje, utrujenost, sindrom nemirnih nog in zmanjšana spolna sla. Neželeni učinki, zaradi katerih bolniki najpogosteje prekinejo zdravljenje s sertralinom, so slabost, driska in nespečnost.[18] V primerjavi z drugimi SSRI se pri sertralinu driska pojavlja pogosteje, zlasti ob uporabi visokih odmerkov.[32]

Pri uporabi več kot šest mesecev sertralin ni pokazal učinka na znatno povečanje telesne teže.[33] Tudi pri bolnikih z obsesivno-kompulzivno motnjo, ki so sertralin uporabljali 30 mesecev, niso opazili statistično značilnega povečanja telesne teže.[34] Razlike niso bile statistično značilne, vendar so bila povprečna povečanja telesne teže manjša pri uporabi fluoksetina (1 %), večja pa pri citalopramu, fluvoksaminu in paroksetinu (2,5 %). V skupini, ki je prejemala sertralin, je 4,5 % bolnikov znatno pridobilo telesno težo (opredeljeno kot več kot 7 % izhodiščne teže). Rezultat je bil ugodnejši kot pri placebu, kjer je glede na podatke iz literature 3–6 % bolnikov pridobilo več kot 7 % izhodiščne telesne teže. Znatno pridobitev telesne teže so opazili v skupini s sertralinom, vendar klinična relevantnost tega izsledka zaradi majhnega vzorca ni jasna.[34]

Dvotedenska uporaba sertralina pri zdravih prostovoljcih je pokazala blago izboljšanje tekočnosti govora, sertralin pa ni vplival na učenje novih besed, kratkoročni spomin, pozornost, reakcijski čas odločanja, spominski razpon in psihomotorično koordinacijo.[35][36] V raziskavi, v kateri so bolniki z depresijo prejemali sertralin eno leto in pol, so bolniki poročali o subjektivni zmanjšani kognitivni sposobnosti, vendar v raziskavi niso zaznali klinično pomembnih razlik s kontrolno skupino zdravih posameznikov.[37] Pri otrocih in mladostnikih, ki so šest tednov prejemali sertralin zaradi anksioznih motenj, ni prišlo do sprememb v spominu in pozornosti.[38] Sertralin ima svojstven učinek na dopaminergični sistem, kar bi lahko vplivalo na zaznavanje in pozornost, kot kažejo nekateri podatki.[39][40]

Nenadna prekinitev zdravljenja s sertralinom lahko izzove odtegnitveni sindrom. Pogosti simptomi odtegnitve so omotica, nespečnost, tesnobnost, vznemirjenost in razdražljivost.[41] Običajno nastopi v nekaj dneh po prekinitvi zdravljenja in lahko traja več tednov.[42] Odtegnitveni simptomi pri prekinitvi zdravljenja s sertralinom so redkejši in manj izraženi kot pri paroksetinu, vendar pogostejši in izrazitejši kot pri fluoksetinu.[41][42] V večini primerov so simptomi blagi, kratkotrajni in izzvenijo brez zdravljenja. Pri hujši simptomatiki običajno pomaga začasna ponovna uvedba setralina s postopnim zmanjševanjem odmerkov.[43]

Sertralin in drugi SSRI so lahko povezani z bruksizmom (nehotno škrtanje z zobmi med spanjem) in motnjami gibanja.[44][45] Sertralin je lahko povezan tudi s pojavom mikroskopskega kolitisa, redke oblike vnetja debelega črevesa z nepojasnjeno etiologijo.[46]

Spolnost

[uredi | uredi kodo]

Kot drugi SSRI lahko tudi sertralin povzroča neželene učinke, povezane s spolnostjo, vključno z motnjo spolnega vzburjenja, erektilno disfunkcijo in oteženim doseganjem orgazma. Podatki kažejo, da med zdravljenjem s sertralinom večji delež moških doživlja težave z ejakulacijo (67 %) kot pred zdravljenjem s tem zdravilom (18 %). Nefazodon in bupropion ne izražata tovrstnih neželenih učinkov.[47] Motnja spolnega vzburjenja, ki je pri ženskah opredeljena kot nedovoljšnja navlažitev in nabreknjenje tkiva nožnice in težave z erekcijo pri moških, se je pojavljala pri 12 % bolnikov, ki so prejemali sertralin, in pri 1 % tistih, ki so prejemali placebo. Izboljšanje razpoloženja zaradi zdravljenja s sertralinom je pri določenem deležu bolnikov odtehtalo te neželene učinke, tako da sta spolna želja in zadovoljstvo s spolnostjo v povprečju ostala pri bolnikih na isti ravni kot pred jemanjem sertralina. V skupini s placebom sta se spolna želja in zadovoljstvo s spolnostjo nekoliko povečala.[48] Pri nekaterih osebah neželeni učinki na spolnost vztrajajo tudi po prekinitvi zdravljenja s SSRI.[49]

Samomorilnost

[uredi | uredi kodo]

Dve neodvisni skupini strokovnjakov pri ameriškem Uradu za prehrano in zdravila (FDA) sta izvedli statistični analizi antidepresivov, vključno s sertralinom, in ugotovili 100-odstotno povečanje pojava samomorilskih misli in samomorilskega vedenja pri otrocih in mladostnikih ter 50-odstotno povečanje pri mladih odraslih, starih od 18 do 24 let.[50][51][52] Posledično morajo biti v Združenih državah Amerike vsi antidepresivi označeni z opozorilom o povečanem tveganju za samomorilnost pri osebah, mlajših od 25 let.[53][54][55]

O samomorilnih mislih in samomorilnem vedenju so v kliničnih preskušanjih poročali redko. V omenjenih analizah so pri FDA združili izide 295 preskušanj za 11 antidepresivov v zdravljenju psihiatričnih indikacij, z namenom pridobitve statistično značilnih rezultatov. V posameznih preskušanjih je sertralin pri odraslih zmanjšal tveganje za samomorilno vedenje za 37 %[52] ali 50%[51], odvisno od uporabljene statistične metode; pri tem je bil vpliv mejno statistično značilen. Avtorji analiz pri FDA so zaključili, da je lahko razlika naključna zaradi velikega števila opravljenih primerjav.[51] Popolnejši podatki, ki jih je kasneje zagotovilo podjetje Pfizer, so pokazali, da lahko sertralin poveča pojavnost samomorilnega vedenja.[56] Podobno je analiza britanskega regulatornega organa MHRA pokazala 50-% povečanje tveganja za s samomorilnostjo povezane dogodke pri bolnikih, ki so prejemali sertralin, v primerjavi z bolniki ja placebu, vendar podatki niso pokazali statistične značilnosti.[57][58]

Varnost med nosečnostjo in dojenjem

[uredi | uredi kodo]

Izpostavljenost dojenih otrok sertralinu preko materinega mleka, če mati med dojenjem uporablja sertralin, je majhna, zato je sertralin priporočen kot antidepresiv izbora za zdravljenje doječih mater.[59][60] Pri uporabi med nosečnostjo so poročali o 29–42-% povečanju pojavnosti prirojenih srčnih napak pri otroku,[15][16] pri uporabi v prvem trimesečju nosečnosti pa o 2,7-kratnem povečanju pojavnosti okvar srčnega pretina.[15]

Mehanizem delovanja

[uredi | uredi kodo]
Molekulske tarče sertralina[61]
Mesto delovanja Ki (nM) Živaslka vrsta Reference
SERT 0,15–3,3 človek [62][63][64]
NET 420–925 človek [62][63][64]
DAT 22–315 človek [62][63][64]
5-HT1A >35.000 človek [65]
5-HT2A 2.207 podgana [64]
5-HT2C 2.298 prašič [64]
α1A 1900 človek [66]
α1B 3.500 človek [66]
α1D 2.500 človek [66]
α2 477–4.100 človek [63][65]
D2 10.700 človek [65]
H1 24.000 človek [65]
mACh 427–2.100 človek [64][65][67]
σ1 32–57 podgana [68][69]
σ2 5.297 podgana [69]
Vrednosti se nanašajo na Ki (nM), razen če je drugače opredeljeno. Manjša je vrednost, močneje se sertralin veže na vezavno mesto oziroma molekulo močneje zavira.

Sertralin je selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina (SSRI). Z vezavo na serotoninski prenašalec (SERT) zavira ponovni privzem serotonina v živčne celice in tako poveča serotonergično aktivnost v osrednjem živčevju.[18] Čez čas to povzroči navzdolno regulacijo izražanja presinaptičnih receptorjev 5-HT1A (kar je povezano z boljšim prenašanjem pasivnega stresa) in zapoznelo povečano izražanje možganskega nevrotrofičnega dejavnika (BDNF).[70][71] Sertralin ne deluje znatno na noradrenalinski prenašalec (NET) ter serotoninske, dopaminske, adrenergične, histaminske, acetilholinske, gabaergične ali benzodiazepinske receptorje.[18]

Sertralin izraža tudi relativno visoko afiniteto do inhibitorne vezave na dopaminski prenašalec (DAT)[62][72][73] ter antagonistične vezave na receptorje σ1 (ne pa tudi na σ2 receptor).[68][69][74] Vendar pa je afiniteta sertralina za vezavo na glavno molekulsko tarčo, serotoninski prenašalec, veliko večja kot afiniteta za vezavo na receptor σ1 dopaminski prenašalec.[61][62][69][68] Vezava na receptor σ1 bi lahko bila sicer pomembna v farmakologiji sertralina, vendar to delovanje ni pojasnjeno.[22] Nepojasnjen je tudi klinični pomen inhibitorne vezave sertralina na dopaminski receptor.[62]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Hubbard JR, Martin PR (2001). Substance Abuse in the Mentally and Physically Disabled. CRC Press. str. 26. ISBN 9780824744977.
  2. ↑ »Sertraline (Zoloft) Use During Pregnancy«. Drugs.com. 4. maj 2020. Pridobljeno 17. maja 2020.
  3. ↑ »Sertraline international«. Drugs.com. Pridobljeno 11. maja 2015.
  4. ↑ 4,0 4,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538288/sertralin?query=Sertralin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 1. 2024.
  5. ↑ Anvisa (31. marec 2023). »RDC Nº 784 - Listas de Substâncias Entorpecentes, Psicotrópicas, Precursoras e Outras sob Controle Especial« [Collegiate Board Resolution No. 784 - Lists of Narcotic, Psychotropic, Precursor, and Other Substances under Special Control] (v portugalščini). Diário Oficial da União (objavljeno 4. april 2023). Arhivirano iz spletišča dne 3. avgusta 2023. Pridobljeno 16. avgusta 2023.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 Sertraline FDA Label Zadnja posodobitev: maj 2014
  7. ↑ Obach RS, Cox LM, Tremaine LM (Februar 2005). »Sertraline is metabolized by multiple cytochrome P450 enzymes, monoamine oxidases, and glucuronyl transferases in human: an in vitro study«. Drug Metabolism and Disposition. 33 (2): 262–70. doi:10.1124/dmd.104.002428. PMID 15547048. S2CID 7254643.
  8. ↑ Brunton L, Chabner B, Knollman B (2010). Goodman and Gilman's The Pharmacological Basis of Therapeutics (Twelfth izd.). McGraw Hill Professional. ISBN 978-0-07-176939-6.
  9. ↑ Obach RS, Walsky RL, Venkatakrishnan K, Gaman EA, Houston JB, Tremaine LM (Januar 2006). »The utility of in vitro cytochrome P450 inhibition data in the prediction of drug–drug interactions«. The Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics. 316 (1): 336–348. doi:10.1124/jpet.105.093229. PMID 16192315. S2CID 12975686.
  10. ↑ DeVane CL, Liston HL, Markowitz JS (2002). »Clinical pharmacokinetics of sertraline«. Clin Pharmacokinet. 41 (15): 1247–1266. doi:10.2165/00003088-200241150-00002. PMID 12452737. S2CID 28720641.
  11. ↑ 11,0 11,1 »Sertraline Hydrochloride«. Drugs.com. The American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno 8. januarja 2018.
  12. ↑ Hoskins M, Pearce J, Bethell A, Dankova L, Barbui C, Tol WA, van Ommeren M, de Jong J, Seedat S, Chen H, Bisson JI (Februar 2015). »Pharmacotherapy for post-traumatic stress disorder: systematic review and meta-analysis«. Br J Psychiatry. 206 (2): 93–100. doi:10.1192/bjp.bp.114.148551. PMID 25644881.
  13. ↑ Lee DJ, Schnitzlein CW, Wolf JP, Vythilingam M, Rasmusson AM, Hoge CW (september 2016). »Psychotherapy Versus Pharmacotherapy for Posttraumatic Stress Disorder: Systemic Review and Meta-Analyses to Determine First-Line Treatments«. Depression and Anxiety. 33 (9): 792–806. doi:10.1002/da.22511. PMID 27126398. S2CID 20190202.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  14. ↑ Yonkers KA, Kornstein SG, Gueorguieva R, Merry B, Van Steenburgh K, Altemus M (Oktober 2015). »Symptom-Onset Dosing of Sertraline for the Treatment of Premenstrual Dysphoric Disorder: A Randomized Clinical Trial«. JAMA Psychiatry. 72 (10): 1037–1044. doi:10.1001/jamapsychiatry.2015.1472. PMC 4811029. PMID 26351969.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 Gao SY, Wu QJ, Sun C, Zhang TN, Shen ZQ, Liu CX, Gong TT, Xu X, Ji C, Huang DH, Chang Q, Zhao YH (november 2018). »Selective serotonin reuptake inhibitor use during early pregnancy and congenital malformations: a systematic review and meta-analysis of cohort studies of more than 9 million births«. BMC Med. 16 (1): 205. doi:10.1186/s12916-018-1193-5. PMC 6231277. PMID 30415641.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ 16,0 16,1 De Vries C, Gadzhanova S, Sykes MJ, Ward M, Roughead E (Marec 2021). »A Systematic Review and Meta-Analysis Considering the Risk for Congenital Heart Defects of Antidepressant Classes and Individual Antidepressants«. Drug Saf. 44 (3): 291–312. doi:10.1007/s40264-020-01027-x. ISSN 0114-5916. PMID 33354752. S2CID 229357583.
  17. ↑ Svetovna zdravstvena organizacija (2021). World Health Organization model list of essential medicines: 22nd list (2021). Ženeva: Svetovna zdravstvena organizacija. hdl:10665/345533. WHO/MHP/HPS/EML/2021.02.
  18. ↑ 18,0 18,1 18,2 18,3 »DailyMed - ZOLOFT- sertraline hydrochloride tablet, film coated ZOLOFT- sertraline hydrochloride solution, concentrate«.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 Sheehan DV, Kamijima K (Marec 2009). »An evidence-based review of the clinical use of sertraline in mood and anxiety disorders«. Int Clin Psychopharmacol. 24 (2): 43–60. doi:10.1097/yic.0b013e3282f4b616. PMID 21456103.
  20. ↑ Zuckerbrot RA, Cheung A, Jensen PS, Stein RE, Laraque D (Marec 2018). »Guidelines for Adolescent Depression in Primary Care (GLAD-PC): Part I. Practice Preparation, Identification, Assessment, and Initial Management«. Pediatrics. 141 (3). doi:10.1542/peds.2017-4081. PMID 29483200. S2CID 3591358.
  21. ↑ Depression in children and young people: identifification and management: NICE Guideline (PDF). National Institute for Health and Care Excellence (NICE). 25. junij 2019.
  22. ↑ 22,0 22,1 22,2 22,3 MacQueen G, Born L, Steiner M (2001). »The selective serotonin reuptake inhibitor sertraline: its profile and use in psychiatric disorders«. CNS Drug Reviews. 7 (1): 1–24. doi:10.1111/j.1527-3458.2001.tb00188.x. PMC 6741657. PMID 11420570.
  23. ↑ 23,0 23,1 Cipriani A, Furukawa TA, Salanti G, Geddes JR, Higgins JP, Churchill R, Watanabe N, Nakagawa A, Omori IM, McGuire H, Tansella M, Barbui C (Februar 2009). »Comparative efficacy and acceptability of 12 new-generation antidepressants: a multiple-treatments meta-analysis«. Lancet. 373 (9665): 746–758. doi:10.1016/S0140-6736(09)60046-5. PMID 19185342. S2CID 35858125.; Predloga:Lay source
  24. ↑ Papakostas GI, Fava M (Oktober 2006). »A metaanalysis of clinical trials comparing moclobemide with selective serotonin reuptake inhibitors for the treatment of major depressive disorder«. Canadian Journal of Psychiatry. 51 (12): 783–790. doi:10.1177/070674370605101208. PMID 17168253.
  25. ↑ Feiger A, Kiev A, Shrivastava RK, Wisselink PG, Wilcox CS (1996). »Nefazodone versus sertraline in outpatients with major depression: focus on efficacy, tolerability, and effects on sexual function and satisfaction«. The Journal of Clinical Psychiatry. 57. 57 (Suppl 2): 53–62. PMID 8626364.
  26. ↑ Kavoussi RJ, Segraves RT, Hughes AR, Ascher JA, Johnston JA (december 1997). »Double-blind comparison of bupropion sustained release and sertraline in depressed outpatients«. The Journal of Clinical Psychiatry. 58 (12): 532–537. doi:10.4088/JCP.v58n1204. PMID 9448656.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  27. ↑ 27,0 27,1 Nemeroff CB (2007). »The burden of severe depression: a review of diagnostic challenges and treatment alternatives«. J Psychiatr Res. 41 (3–4): 189–206. doi:10.1016/j.jpsychires.2006.05.008. PMID 16870212.
  28. ↑ For the review, see:Hansen RA, Gartlehner G, Lohr KN, Gaynes BN, Carey TS (september 2005). »Efficacy and safety of second-generation antidepressants in the treatment of major depressive disorder«. Annals of Internal Medicine. 143 (6): 415–426. doi:10.7326/0003-4819-143-6-200509200-00006. PMID 16172440. S2CID 10321621.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  29. ↑ Cipriani A, La Ferla T, Furukawa TA, Signoretti A, Nakagawa A, Churchill R, McGuire H, Barbui C (april 2010). »Sertraline versus other antidepressive agents for depression«. The Cochrane Database of Systematic Reviews (4): CD006117. doi:10.1002/14651858.CD006117.pub4. PMC 4163971. PMID 20393946.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  30. ↑ Cleare A, Pariante CM, Young AH, Anderson IM, Christmas D, Cowen PJ, Dickens C, Ferrier IN, Geddes J, Gilbody S, Haddad PM, Katona C, Lewis G, Malizia A, McAllister-Williams RH, Ramchandani P, Scott J, Taylor D, Uher R (Maj 2015). »Evidence-based guidelines for treating depressive disorders with antidepressants: A revision of the 2008 British Association for Psychopharmacology guidelines«. J Psychopharmacol. 29 (5): 459–525. doi:10.1177/0269881115581093. PMID 25969470. S2CID 8142581.
  31. ↑ Bandelow B, Zohar J, Hollander E, Kasper S, Möller HJ (Oktober 2002). »World Federation of Societies of Biological Psychiatry (WFSBP) guidelines for the pharmacological treatment of anxiety, obsessive-compulsive and posttraumatic stress disorders«. World J Biol Psychiatry. 3 (4): 171–99. doi:10.3109/15622970209150621. PMID 12516310.
  32. ↑ Sanchez C, Reines EH, Montgomery SA (Julij 2014). »A comparative review of escitalopram, paroxetine, and sertraline: Are they all alike?«. International Clinical Psychopharmacology. 29 (4): 185–196. doi:10.1097/YIC.0000000000000023. PMC 4047306. PMID 24424469.
  33. ↑ Fava M, Judge R, Hoog SL, Nilsson ME, Koke SC (november 2000). »Fluoxetine versus sertraline and paroxetine in major depressive disorder: changes in weight with long-term treatment«. The Journal of Clinical Psychiatry. 61 (11): 863–867. doi:10.4088/JCP.v61n1109. PMID 11105740.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  34. ↑ 34,0 34,1 Maina G, Albert U, Salvi V, Bogetto F (Oktober 2004). »Weight gain during long-term treatment of obsessive-compulsive disorder: a prospective comparison between serotonin reuptake inhibitors«. The Journal of Clinical Psychiatry. 65 (10): 1365–1371. doi:10.4088/JCP.v65n1011. PMID 15491240.
  35. ↑ Schmitt JA, Kruizinga MJ, Riedel WJ (september 2001). »Non-serotonergic pharmacological profiles and associated cognitive effects of serotonin reuptake inhibitors«. Journal of Psychopharmacology. 15 (3): 173–179. doi:10.1177/026988110101500304. PMID 11565624. S2CID 26017110.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  36. ↑ Siepmann M, Grossmann J, Mück-Weymann M, Kirch W (Julij 2003). »Effects of sertraline on autonomic and cognitive functions in healthy volunteers«. Psychopharmacology. 168 (3): 293–298. doi:10.1007/s00213-003-1448-4. PMID 12692706. S2CID 19178740.
  37. ↑ Gorenstein C, de Carvalho SC, Artes R, Moreno RA, Marcourakis T (Marec 2006). »Cognitive performance in depressed patients after chronic use of antidepressants«. Psychopharmacology. 185 (1): 84–92. doi:10.1007/s00213-005-0274-2. PMID 16485140. S2CID 594353.
  38. ↑ Günther T, Holtkamp K, Jolles J, Herpertz-Dahlmann B, Konrad K (Avgust 2005). »The influence of sertraline on attention and verbal memory in children and adolescents with anxiety disorders«. Journal of Child and Adolescent Psychopharmacology. 15 (4): 608–618. CiteSeerX 10.1.1.536.6334. doi:10.1089/cap.2005.15.608. PMID 16190792.
  39. ↑ Borkowska A, Pilaczyńska E, Araszkiewicz A, Rybakowski J (2002). »[The effect of sertraline on cognitive functions in patients with obsessive-compulsive disorder]«. Psychiatria Polska. 36 (6 Suppl): 289–95. PMID 12647451.
  40. ↑ Schmitt JA, Ramaekers JG, Kruizinga MJ, van Boxtel MP, Vuurman EF, Riedel WJ (september 2002). »Additional dopamine reuptake inhibition attenuates vigilance impairment induced by serotonin reuptake inhibition in man«. Journal of Psychopharmacology. 16 (3): 207–214. doi:10.1177/026988110201600303. PMID 12236626. S2CID 25351919.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  41. ↑ 41,0 41,1 Renoir T (2013). »Selective serotonin reuptake inhibitor antidepressant treatment discontinuation syndrome: a review of the clinical evidence and the possible mechanisms involved«. Front Pharmacol. 4: 45. doi:10.3389/fphar.2013.00045. PMC 3627130. PMID 23596418.
  42. ↑ 42,0 42,1 Fava GA, Gatti A, Belaise C, Guidi J, Offidani E (2015). »Withdrawal Symptoms after Selective Serotonin Reuptake Inhibitor Discontinuation: A Systematic Review«. Psychother Psychosom. 84 (2): 72–81. doi:10.1159/000370338. PMID 25721705.
  43. ↑ Warner CH, Bobo W, Warner C, Reid S, Rachal J (Avgust 2006). »Antidepressant discontinuation syndrome«. American Family Physician. 74 (3): 449–456. PMID 16913164.
  44. ↑ Revet A, Montastruc F, Roussin A, Raynaud JP, Lapeyre-Mestre M, Nguyen TT (Junij 2020). »Antidepressants and movement disorders: a postmarketing study in the world pharmacovigilance database«. BMC Psychiatry. 20 (1): 308. doi:10.1186/s12888-020-02711-z. PMC 7298955. PMID 32546134.
  45. ↑ Garrett AR, Hawley JS (april 2018). »SSRI-associated bruxism: A systematic review of published case reports«. Neurology. Clinical Practice. 8 (2): 135–141. doi:10.1212/CPJ.0000000000000433. PMC 5914744. PMID 29708207.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  46. ↑ Shor J, Churrango G, Hosseini N, Marshall C (2019). »Management of microscopic colitis: challenges and solutions«. Clin Exp Gastroenterol. 12: 111–120. doi:10.2147/CEG.S165047. PMC 6398419. PMID 30881078.
  47. ↑ Ferguson JM (2001). »The effects of antidepressants on sexual functioning in depressed patients: a review«. The Journal of Clinical Psychiatry. 62. 62 (Suppl 3): 22–34. PMID 11229450.
  48. ↑ Croft H, Settle E, Houser T, Batey SR, Donahue RM, Ascher JA (april 1999). »A placebo-controlled comparison of the antidepressant efficacy and effects on sexual functioning of sustained-release bupropion and sertraline«. Clinical Therapeutics. 21 (4): 643–58. doi:10.1016/S0149-2918(00)88317-4. PMID 10363731.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  49. ↑ Bala A, Nguyen HM, Hellstrom WJ (Januar 2018). »Post-SSRI Sexual Dysfunction: A Literature Review«. Sexual Medicine Reviews. 6 (1): 29–34. doi:10.1016/j.sxmr.2017.07.002. PMID 28778697.
  50. ↑ Levenson M, Holland C. »Antidepressants and Suicidality in Adults: Statistical Evaluation. (Presentation at Psychopharmacologic Drugs Advisory Committee; December 13, 2006)«. FDA. Pridobljeno 11. julija 2008.
  51. ↑ 51,0 51,1 51,2 Marc B. Stone; M. Lisa Jones (17. november 2006), Clinical review: relationship between antidepressant drugs and suicidality in adults, Uprava za hrano in zdravila, str. 1–64, Wikipodatki Q118139691
  52. ↑ 52,0 52,1 Mark S Levenson; George Rochester; Chris Holland (17. november 2006), Statistical Evaluation of Suicidality in Adults Treated with Antidepressants, Uprava za hrano in zdravila, str. 1–65, Wikipodatki Q118139771
  53. ↑ Fornaro M, Anastasia A, Valchera A, Carano A, Orsolini L, Vellante F, in sod. (2019). »The FDA "Black Box" Warning on Antidepressant Suicide Risk in Young Adults: More Harm Than Benefits?«. Frontiers in Psychiatry. 10: 294. doi:10.3389/fpsyt.2019.00294. PMC 6510161. PMID 31130881.
  54. ↑ Friedman RA (Oktober 2014). »Antidepressants' black-box warning--10 years later«. The New England Journal of Medicine. 371 (18): 1666–8. doi:10.1056/NEJMp1408480. PMID 25354101.
  55. ↑ Stone MB (Oktober 2014). »The FDA warning on antidepressants and suicidality--why the controversy?«. The New England Journal of Medicine. 371 (18): 1668–71. doi:10.1056/NEJMp1411138. PMID 25354102.
  56. ↑ Pfizer Inc. (30. november 2006). »Memorandum from Pfizer Global Pharmaceuticals Re: DOCKET: 2006N-0414 –"Suicidality data from adult antidepressant trials" Background package for December 13 Advisory Committee« (PDF). FDA DOCKET 2006N-0414. FDA. Pridobljeno 11. julija 2008.
  57. ↑ »Report of the CSM expert working group on the safety of selective serotonin reuptake inhibitor antidepressants« (PDF). MHRA. december 2004. Pridobljeno 11. julija 2008.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  58. ↑ Gunnell D, Saperia J, Ashby D (Februar 2005). »Selective serotonin reuptake inhibitors (SSRIs) and suicide in adults: meta-analysis of drug company data from placebo controlled, randomised controlled trials submitted to the MHRA's safety review«. BMJ. 330 (7488): 385. doi:10.1136/bmj.330.7488.385. PMC 549105. PMID 15718537.
  59. ↑ Lattimore KA, Donn SM, Kaciroti N, Kemper AR, Neal CR, Vazquez DM (september 2005). »Selective serotonin reuptake inhibitor (SSRI) use during pregnancy and effects on the fetus and newborn: a meta-analysis«. Journal of Perinatology. 25 (9): 595–604. doi:10.1038/sj.jp.7211352. PMID 16015372.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  60. ↑ McAllister-Williams RH, Baldwin DS, Cantwell R, Easter A, Gilvarry E, Glover V, Green L, Gregoire A, Howard LM, Jones I, Khalifeh H, Lingford-Hughes A, McDonald E, Micali N, Pariante CM, Peters L, Roberts A, Smith NC, Taylor D, Wieck A, Yates LM, Young AH (Maj 2017). »British Association for Psychopharmacology consensus guidance on the use of psychotropic medication preconception, in pregnancy and postpartum 2017« (PDF). J Psychopharmacol. 31 (5): 519–552. doi:10.1177/0269881117699361. PMID 28440103. S2CID 3335470.
  61. ↑ 61,0 61,1 Roth BL, Driscol J. »PDSP Ki Database«. Psychoactive Drug Screening Program (PDSP). University of North Carolina at Chapel Hill and the United States National Institute of Mental Health. Pridobljeno 14. avgusta 2017.
  62. ↑ 62,0 62,1 62,2 62,3 62,4 62,5 Tatsumi M, Groshan K, Blakely RD, Richelson E (december 1997). »Pharmacological profile of antidepressants and related compounds at human monoamine transporters«. European Journal of Pharmacology. 340 (2–3): 249–58. doi:10.1016/s0014-2999(97)01393-9. PMID 9537821.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  63. ↑ 63,0 63,1 63,2 63,3 Owens MJ, Morgan WN, Plott SJ, Nemeroff CB (december 1997). »Neurotransmitter receptor and transporter binding profile of antidepressants and their metabolites«. The Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics. 283 (3): 1305–1322. PMID 9400006.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  64. ↑ 64,0 64,1 64,2 64,3 64,4 64,5 Owens MJ, Knight DL, Nemeroff CB (september 2001). »Second-generation SSRIs: human monoamine transporter binding profile of escitalopram and R-fluoxetine«. Biological Psychiatry. 50 (5): 345–350. doi:10.1016/s0006-3223(01)01145-3. PMID 11543737. S2CID 11247427.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  65. ↑ 65,0 65,1 65,2 65,3 65,4 Cusack B, Nelson A, Richelson E (Maj 1994). »Binding of antidepressants to human brain receptors: focus on newer generation compounds«. Psychopharmacology. 114 (4): 559–565. doi:10.1007/bf02244985. PMID 7855217. S2CID 21236268.
  66. ↑ 66,0 66,1 66,2 Proudman RG, Pupo AS, Baker JG (Avgust 2020). »The affinity and selectivity of α-adrenoceptor antagonists, antidepressants, and antipsychotics for the human α1A, α1B, and α1D-adrenoceptors«. Pharmacol Res Perspect. 8 (4): e00602. doi:10.1002/prp2.602. PMC 7327383. PMID 32608144.
  67. ↑ Stanton T, Bolden-Watson C, Cusack B, Richelson E (Junij 1993). »Antagonism of the five cloned human muscarinic cholinergic receptors expressed in CHO-K1 cells by antidepressants and antihistaminics«. Biochemical Pharmacology. 45 (11): 2352–2354. doi:10.1016/0006-2952(93)90211-e. PMID 8100134.
  68. ↑ 68,0 68,1 68,2 Albayrak Y, Hashimoto K (2017). »Sigma-1 Receptor Agonists and Their Clinical Implications in Neuropsychiatric Disorders«. Sigma Receptors: Their Role in Disease and as Therapeutic Targets. Advances in Experimental Medicine and Biology. Zv. 964. str. 153–161. doi:10.1007/978-3-319-50174-1_11. ISBN 978-3-319-50172-7. PMID 28315270.
  69. ↑ 69,0 69,1 69,2 69,3 Hindmarch I, Hashimoto K (april 2010). »Cognition and depression: the effects of fluvoxamine, a sigma-1 receptor agonist, reconsidered«. Human Psychopharmacology. 25 (3): 193–200. doi:10.1002/hup.1106. PMID 20373470. S2CID 26491662.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  70. ↑ Carhart-Harris RL, Nutt DJ (september 2017). »Serotonin and brain function: a tale of two receptors«. Journal of Psychopharmacology. 31 (9): 1091–1120. doi:10.1177/0269881117725915. PMC 5606297. PMID 28858536.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  71. ↑ Harmer CJ, Duman RS, Cowen PJ (Maj 2017). »How do antidepressants work? New perspectives for refining future treatment approaches«. The Lancet. Psychiatry (v angleščini). 4 (5): 409–418. doi:10.1016/S2215-0366(17)30015-9. PMC 5410405. PMID 28153641.
  72. ↑ Richelson E (Maj 2001). »Pharmacology of antidepressants«. Mayo Clinic Proceedings. 76 (5): 511–527. doi:10.4065/76.5.511. PMID 11357798.
  73. ↑ Hemmings HC, Egan TD (2012). Pharmacology and Physiology for Anesthesia E-Book: Foundations and Clinical Application. Elsevier Health Sciences. str. 183–. ISBN 978-1-4557-3793-2.
  74. ↑ Hashimoto K (september 2009). »Sigma-1 receptors and selective serotonin reuptake inhibitors: clinical implications of their relationship«. Central Nervous System Agents in Medicinal Chemistry. 9 (3): 197–204. doi:10.2174/1871524910909030197. PMID 20021354.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sertralin&oldid=6270147«