Sljudnati tintovec
| Sljudnati tintovec | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Glive |
| Oddelek: | Prostotrosnice |
| Razred: | Listarice |
| Red: | Listarji |
| Družina: | Črnivkarke |
| Rod: | Tintovci |
| Vrsta: | C. micaceus
|
| Dvočlensko ime | |
| Coprinellus micaceus (Bull.:Fr.) Vilgalys, Hopple & Jacq.Johnson (2001) | |
| Sinonimi | |
| |
Sljudnati tintovec (znanstveno ime Coprinellus micaceus) je gliva iz rodu tintovcev (Coprinellus).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je širok od 2 do 4 cm, najprej ovalen nato zvonast, tenkomesnat z nažlebkanim robom. Rumeno rjave barve s temnejšim osredjem.Posut z bleščečimi zrnic, ki spominjajo na sljudo in pri starih gobah izginejo.
Lističi so široki, zelo gosti in zaokroženi ob betu. Najprej beli, nato sivo rjavi in na koncu počrnijo in se utekočinijo. Slednje se zgodi že nekaj ur potem, ko jih naberemo.
Bet je visok od 5 do 8 cm, pod klobukom tanjši kot pri dnišču, cevasto izvotljen in gladek.
Meso je tanko, krhko in enake barve kot klobuk.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Raste v večjih skupinah od pomladi do jeseni na razpadajočem lesu, ki je lahko tudi zakopan v zemljo.
Kozmopolitska vrsta, razširjena po vsemu svetu.
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni prah je črno rjav. Trosi so podolgovato elipsasti, velikosti 7-10 x 2-5 µm.[1] Trosi imajo kalilno poro, vdolbinico na površini, skozi katero vzkali micelij.[2]
Ima štiri trosne bazidije, ki se razvijajo v štirih ločenih generacijah. Bazidiji prve generacije so najbolj štrleči in segajo najdlje iz površine lističev. Naslednje generacije so vedno krajše in manj štrleče. Pri opazovanju z mikroskopom lahko razločno vidimo štiri različne sklope bazidijev, s štirimi območji izločanja trosov. Ko bazidiji sprostijo vse svoje trose, se začnejo utekočinjati in tako naredijo prostor naslednjemu nizu. Zamaknjena postavitev zmanjša možnost, da bi trosi med sproščanjem trčili v sosednje bazidije.[3]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- štorov tintovec (Coprinellus truncorum)
- domači tintovec (Coprinellus domestictus)
- kosmičasti tintovec (Coprinellus flocculosus)
- prava tintnica (Coprinus atramentarius)
- razsejani tintovec (Coprinopsis disseminatus)
- zbledela kandolovka (Candolleomyces candolleanus)
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Pogojno užitna, dokler je še mlada in še ne kaže znakov črnenja.[4]
Ugotovljeno je bilo, da ne vsebuje koprina, toksina ki posnema disulfiram - učinkovino v zdravilih za pomoč pri odvajanju od zasvojenosti z alkoholom. Torej ne povzroča koprinskega sindroma, če jo uživamo sočasno z alkoholom, kot na primer prava tintnica (Coprinus atramentarius).[5]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Sljudnatega tintovca je prvi omenil in na lesorezu ilustriral botanik Carolus Clusius v verjetno prvi objavljeni monografiji o glivah - Rariorum plantarum historia (Zgodovina redkih rastlin) iz leta 1601. Clusius je pomotoma verjel, da je vrsta strupena in jo zato uvrstil v rod Fungi perniciales (škodljive glive).[6]
Prvi znanstveni opis vrste prispeval francoski botanik Jean Baptiste François Pierre Bulliard leta 1786 kot Agaricus micaceus.[7]
Leta 1801 je Christian Hendrik Persoon združil vse glive z lističi, ki se utekočinijo med izločanjem trosov v oddelek Coprinus iz rodu Agaricus.[8]
Elias Magnus Fries je Persoonovo sekcijo Coprinus kasneje povzdignil v rang rodu in vrsta je postala znana kot Coprinus micaceus.[9]
Molekularne študije objavljene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja[10], so pokazale, da veliko tintnicam podobnih gob pravzaprav ni sorodnih druga drugi iz česar je sledila revizija rodu tintnic (Coprinus) v okviru katere je bil C. micaceus prenešen v rod tintovcev (Coprinellus).[11]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Ilustracija: Bulliard 1786 -
Gruča sljudnatih tintovcev -
Klobuk, lističi in bet -
Trosi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Božac, Romano (2005). Enciklopedija gljiva. Školska knjiga. str. 123. ISBN 9789530614130.
- ↑ Orton PD, Watling R (1979). Coprinaceae: Coprinus. Edinburgh, Scotland: Royal Botanic Garden. str. 54–55. ISBN 0-11-491565-2.
- ↑ Buller, A. H. Reginald (1924). Researches on Fungi. Vol. III, the Production and Liberation of Spores in Hymenomycetes and Uredineae. Longmans, Green, and Co. str. 351–353.
- ↑ »Coprinellus micaceus, sljudnati tintovec - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 15. junija 2024.
- ↑ Brossi A. (1991). The Alkaloids: Chemistry and Pharmacology. Zv. 40. Amsterdam, the Netherlands: Elsevier. str. 298. ISBN 0-12-469540-X.
- ↑ Fungorum in Pannoniis observatorum brevis historia (Brief history of fungi observed in Pannonia [Hungary]), genus XVI, p. cclxxxii.
- ↑ Bulliard JBF (1786). Herbier de la France [Guide to the Herbs of France] (v francoščini). Zv. 6. str. 241–88, plate 246.
- ↑ Persoon CH (1801). Synopsis Methodica Fungorum (Göttingen) (v latinščini). Zv. 1. str. 403.
- ↑ Fries EM (1838). Epicrisis Systematis Mycologici (v latinščini). Uppsala, Sweden: W.G. Farlow. str. 247.
- ↑ Park DS, Go SJ, Kim YS, Seok SJ, Song JK, Yeo YS, Ryu JC, Sung JM (1999). »Genetic relationships of Coprinus spp. on the basis of sequences in ITS II region«. Korean Journal of Mycology (v korejščini). 27 (1): 27–31. ISSN 0253-651X.
- ↑ Redhead SA, Vilgalys R, Moncalvo J-M, Johnson J, Hopple JS Jr (2001). »Coprinus Pers. and the disposition of Coprinus species sensu lato«. Taxon. 50 (1): 203–41. doi:10.2307/1224525. JSTOR 1224525.