Pojdi na vsebino

Straja vas

Straja vas

Hohenthurn
Občina
Grb Straja vas
Grb
Straja vas se nahaja v Avstrija
Straja vas
Straja vas
Geografska lega v Avstriji
46°33′24″N 13°39′33″E / 46.55667°N 13.65917°E / 46.55667; 13.65917
DržavaAvstrija Avstrija
DeželaKoroška
Politični okrajBeljak-dežela
Površina
 • Skupno27,17 km2
Nadm. višina
620 m
Prebivalstvo
 (2024-01-01)[2]
 • Skupno908
 • Gostota33 preb./km2
Časovni pasoviUTC+1 (CET/CEST)
UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka
9613
Omrežna skupina0 42 56
Avtomobilska oznakaVL
Št. občine20713
Spletna stranwww.hohenthurn.at
Straja vas z Dobračem

Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino. Občina ima 816 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Geografski položaj

[uredi | uredi kodo]

Občina Straja vas se nahaja v Spodnji Ziljski dolini na severnih pobočjih Karnijskih Alp v jugozahodu zvezne dežele Koroške. V Severa tvori reka Zilja občinsko mejo, na vzhodu reka Ziljica.

Struktura občine

[uredi | uredi kodo]

Strajo vas sestavljata dve katastrski občini Drevlje in Strajava ter šest vasi[3])(v oklepaju število prebivalcev, stanje leto 2001):

  • Drašče (Draschitz), 215
  • Drevlje (Dreulach), 130
  • Gorje (Göriach), 96
  • Straja vas (Hohenthurn), 211
  • Štasava (Stossau), 99
  • Zahomec (Achomitz), (106)

Sosednje občine

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Pogled na Strajo vas
Farovž v Gorjah
Skakalnica v Zahomcu

Od 10. do 6. stoletja pred našim štetjem je bilo v bližini Drevelj jamsko naselje iz železne dobe. Kasneje je tam stal rimski obrambni stolp, ki je bil uničen okoli leta 200.

Strajo vas se prvič omenja v neki listini iz leta 1253.

Slovenci oz. njihovi predniki Karantanci so naselili za časa kneževine Karantanije. Od tedaj imamo neprekinjeno prisotnost slovenščine v kraju. Zato je tudi župnija še leta 1924, torej v prvi avstrijski republiki, bila uradno po cerkvenih pravilih povsem slovenska (leta 750 se začne pokristjanjevanje Karantancev, ki pa ohranijo svoje lokalne pravice in svoje pravo).

Okoli leta 1500 je Zilja prišla pod oblast Habsburžanov.

Leta 1850 so bile ustanovljene v habsburški monarhiji občine sodobnega tipa. Takrat je ustanovljena občina Straja vas, k njej takrat pripadajo še katastrske občine Megvarje, Sovče in Bistrica na Zilji. Megvarje je prišla leta 1865 pod občino Podklošter, Sovče leta 1877. Leta 1906 postane Bistrica na Zilji zopet samostojna, leta 1973 je zopet združena s Strajo vasjo in postane zopet samostojna leta 1991.

Slovenski običaji in narečje

[uredi | uredi kodo]

Zime so bile nekoč na Zilji izredno stroge, in dolina povsem nedostopna. Preko gora so pa Ziljani trgovali s Kanalsko dolino. Tako je Ziljska dolina ohranila prastare običaje in prastar jezik. Slovensko narečje na Zilji - in tako v Straji vasi - zaznamujejo še posebne zahodno slovanske značilnosti, torej iz najbolj zgodnje dobe naseljevanja, ko so sosedje Karantancev bili Čehi oz. njihovi predniki.

Dodatno je Zilja redno poplavljala. S tem so pa travniki bili kisli, kar je bilo posebej ugodno za sedaj tradicionalno konjerejo. Iz tega pa se je razvil domači etnografsko zanimiv običaj štehvanja. Ta običaj šteje, kot jezik, med prastare slovenske običaje. S konja morajo mladi fantje s palco ali starodavno sulico zbiti sod na drogu. To pa zmagovalcu daje pravico, da si sam izbere izvoljenko za ženo. Ta tradicija se je držala vse do 50ih let 20. stoletja.

Slovensko kulturno življenje je bilo dokaj pestro na Zilji še v Prvi Republiki. Kulturna društva na Brdu, v Meličah in v Zahomcu so bila ustanovljena okoli 1910. leta in so zopet delovala po Prvi svetovni vojni oz. po koroškem plebiscitu leta 1920. Med slovenska društva štejemo tudi Podružnico družbe Sv. Cirila in Metoda ustanovljeno leta 1887 (obstajalo je do leta 1911).

Znameniti Matija Majar Ziljski je živel 15 let v Gorjah. Leta 1867 se je odpeljal z ziljsko nošo v Moskvo na vseslovansko etnografsko razstavo.

Še leta 1924 so vse župnije v Spodnji Ziljski dolini bile izključno slovenske, le v dveh grajskih kapelah se je molilo v nemščini.[4])

Slovenska društva

[uredi | uredi kodo]

Katoliško slovensko izobraževalno društvo Zila

[uredi | uredi kodo]

Katoliško slovensko izobraževalno društvo Zila je bilo ustanovljeno leta 1904 za Zahomec in okolico s ciljem utrjevanja slovenske narodne identitete. Spodbudnika sta bila študenta Fran Schaubach in Franc Grafenauer, prvi predsednik je bil Franc Kriegl p.d. Krieglč, po njegovi smrti pa njegov sin Niko Kriegl. Sestanke so imeli v gostilni pri Hrepcu. Vzdrevali so društveno biblioteko, skupino tamburic ter imeli bogato odrsko življenje. Režijo je vodila Marija Zwitter. Po vojni je društvo ponovno zaživelo pod imenom Slovensko prosvetno društvo Zila.

Nadvse uspešne so že od medvojnega časa športne aktivnosti. Na pobudo vrlega Filipa Milloniga so v Zahomcu smučali že v letih okrog 1920. Smučke so takrat izdelovali Franc Kriegl, Ignac Wiegele in mizar Drejc Ottowitz. Leta 1952 se pri odstranjevanju posledic plazu, ki je zasul Sveto Kri (Heiligenblut), spoznata prostovoljca Janko Wiegele, študent iz Zahomca, in Janez Gorišek, skakalec iz Ljubljane (Planica). Z njim je nastalo poznanstvo z inž. Stankom Bloudkom, konstrukterjem planiških skakalnic. V Zahomcu je bila s pomočjo mnogih prostovoljcev zgrajena 30 metrska skakalnica.

Leta 1953 je uradno registrirano »Športno društvo Zahomc«. Ustanovitelji so Janko Wiegele, Hanzi Millonig, Franc Wiegele, Franc Schnabl in Franci Zwitter. Prve zahomške skakalce, med njimi tudi sedanjega trenerja Franca Wiegeleja, je treniral Ljubljančan Janez Saksida.

Med znamenitimi skakalci društva štejemo Slovenca Karla Schnabl (zlata kolajna pri Olimpijskih igrah 1976 v Innsbrucku) in Franz Wiegele[5]

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska slika

[uredi | uredi kodo]

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 92% prebivalcev takratne občine Straja vas navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[6]

Občina Število slovensko govorečih 1910 Število nemško govorečih 1910
Straja vas/Hohenthurn 1034 (92%) 84 (8%)

Danes

[uredi | uredi kodo]

Po ljudskem štetju 2001 ima občina Straja vas 857 prebivalcev. 8,3 % se jih opredeljuje za Koroške Slovence.

Kultura in znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
  • Cerkev sv Siriaka v Straji vasi, gotska stavba, zapisana leta 1261.
  • Župnijska cerkev Marijinega imena v Gorjah, darovana leta 1312 ali 1316 (poznogotska stavba 1489-1516).

Znamenite osebnosti

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Regionalinformation, bev.gv.at
  2. »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
  3. Paul Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten (izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. ISSN 0560-2920.
  4. Krška škofija, Zemljevid župnij 1924 (Pfarrkarte der Diözese Gurk, 1924), Arhiv Krške škofije
  5. Sportverein Achomitz/Športno društvo Zahomc
  6. Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank Arhivirano 2013-10-25 at Archive.is

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]