Valižanščina

Valižanščina
Cymraeg, y Gymraeg
Izgovarjava	kəmˈrɑːɨɡ
Področje	Govori se v Walesu, v angleških mejnih mestih in v argentinski provinci Chubut
Št. maternih govorcev	Vseh govorcev: 721.700 (2004–2011) — Wales: 562.000 govorcev, 19.0% populacije Walesa, z 12% populcije (317.000), ki o sebi meni, da tekoče govorijo valižansko (2004–2006) — Anglija: 150.000 — provinca Chubut, Argentina: 5.000 — ZDA: 2.500 — Kanada: 2.200 — Nova Zelandija: 1.080
Jezikovna družina	indoevropski keltski otoški keltski britanska veja valižanščina
Zgodnejše oblike	Common Brittonic stara valižanščina srednja valižanščina
Pisava	latinica (Welsh alphabet) Welsh Braille
Uradni status
Uradni jezik	Wales
Priznani manjšinski jezik	Združeno kraljestvo  Argentina
Regulator	Meri Huws, the Welsh Language Commissioner (od 1. aprila 2012) in Welsh Government (Llywodraeth Cymru)
Jezikovne oznake
ISO 639-1	cy
ISO 639-2	wel (B) cym (T)
ISO 639-3	cym
Glottolog	wels1247
ELP	Welsh
Linguasphere	50-ABA
Odstotki govorcev valižanščine v osnovnem področju

Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 610 tisoč govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Walesu (starinsko Valizija; valižansko Cymru).

Angleško ime za Valižane (Welsh) izhaja iz staroangleške besede Wealas, ki je prvotno pomenila tujci in dalje izvira iz pragermanskega *Walhaz. Ta izraz so germanska ljudstva v antični dobi prevzela od keltskega ljudstva Volcae.

Valižanščine sicer ne smemo zamenjevati z valižanskim narečjem angleščine.

Valižanščina ima med vsemi keltskimi jeziki morda največje število maternih govorcev. Je uradni jezik v Walesu (Cymru), govori pa ga tudi veliko priseljencev v Chubutski dolini v Patagoniji, tretji največji provinci Argentine. Veliko teh priseljencev se je zaradi naravnih ujm odselilo na sever v Winnipeg, glavno mesto kanadske province Manitoba. Valižanski priseljenci živijo tudi drugod v Angliji, Avstraliji in ZDA.

Zgodovina

Razvoj sodobnega valižanskega jezika se deli na dve obdobji, zgodnje in pozno. Obdobje zgodnje sodobne valižanščine traja od 14. do 16. stoletja. Začetek pozne sodobne valižanščine nastopi s prevodom Biblije v valižanščino leta 1588. Slednje delo izpod peresa Williama Morgana je imelo pomemben učinek na razvoj standardnega valižanskega jezika, ki se od tedaj ni več bistveno spremenil.

Narečja

Kljub vplivu tiska in radia v 20. stoletju so ostale bistvene razlike med narečjih v različnih delih Walesa. Osnovna narečja so:

• y Wyndodeg na severozahodu
• y Bowyseg na severovzhodu in v osrednjem Walesu
• y Ddyfydeg na jugozahodu
• y Gwenhwyseg na jugovzhodu

Lastnosti jezika

Abeceda

Valižanska črka		Ime
Velika črka	Mala črka
A	a	a
B	b	bi
C	c	ec
Ch	ch	èch
D	d	di
Dd	dd	èdd
E	e	e
F	f	èf
Ff	ff	èff
G	g	ègg
Ng	ng	èng
H	h	aets
I	i	i
L	l	èl
Ll	ll	èll
M	m	em
N	n	èn
O	o	o
P	p	pi
Ph	ph	ffi, yff
R	r	veèr
Rh	rh	rhi
S	s	ès
T	t	ti
Th	th	èth
U	u	u
W	w	w
Y	y	y

Izgovorjava

Valižanski samoglasnik	Izgovorjava
a	[a]
e	[ɛ]
i	[ɪ]
o	[ɔ]
u	[ɨ], [ɪ]
w	[ʊ]
y	[ɨ], [ɪ], [ə]
â	[ɑː]
ê	[eː]
î	[iː]
ô	[oː]
û	[ɨː], [iː]
ŵ	[uː]
ŷ	[ɨː], [iː]
ae	[aːɨ], [ai]
ai	[aɪ]
au	[aɨ], [ai]
aw	[au]
ei	[əi]
eu	[əɨ], [əi]
ey	[əɨ], [əi]
ew	[ɛu]
iw	[ɪu]
oe	[ɔɨ], [ɔi]
oi	[ɔi]
ou	[ɔɨ, [ɔi]
uw	[ɨu], [ɪu]
wy	[ʊɨ], [ʊi]
yw	[ɨu], [ɪu]

Valižanski soglasnik	Izgovorjava
b	[b]
c	[k]
ch	[x]
d	[d]
dd	[ð]
f	[v]
ff	[f]
g	[g]
ng	[ŋ]
h	[h]
l	[l]
ll	[ɬ]
m	[m]
n	[n]
p	[p]
ph	[f]
r	[r]
rh	[˔r]
s	[s]
t	[t]
th	[θ]

Opombe:

• Kjer sta navedeni dve izgovorjavi, prvo uporabljajo v severnem, drugo pa v južnem Walesu.
• Dolgi samoglasniki so označeni s strešico.
• Samoglasniki so označeni s krativcem, kjer bi pričakovali dolge, vendar so kratki.
• AU se kot končnica množine izgovarja [a] ali [e].
• SI se izgovarja kot [ʃ], če mu sledi samoglasnik.
• V nekaterih sposojenkah iz angleščine se uporablja tudi črka J [ʤ].

Vzglasne premene

Vzglasna premena pomeni, da se prva črka besede, če je soglasnik, v določenih okoliščinah spremeni. Če je prva črka besede samoglasnik, vzglasna premena ne nastopa.

V valižanščini poznamo tri vrste vzglasnih premen; mehko, nosno in priporniško. Kjer je polje v tabeli prazno, premena ne nastopa.

Osnovna oblika	Mehka oblika	Nosna oblika	Priporniška oblika
c [k]	g [g]	ngh [ŋŋ˔]	ch [x]
p [p]	b [b]	mh [mm˔]	ph [f]
t [t]	d [d]	nh [nn˔]	th [θ]
g [g]	izgine	ng [ŋ]
b [b]	f [v]	m [m]
d [d]	dd [ð]	n [n]
ll [ɬ]	l [l]
m [m]	f [v]
rh [˔r]	r [r]

Viri

http://www.omniglot.com/writing/welsh.htm

Zunanje povezave (v angleščini)

• http://www.swan.ac.uk/dace/e-wlpan/ Arhivirano 2006-06-18 na Wayback Machine.
• http://www.bbc.co.uk/colinandcumberland/
• http://www.cs.brown.edu/fun/welsh/Welsh.html Arhivirano 2003-02-10 na Wayback Machine.
• http://www.siaradcymraeg.com Arhivirano 2016-01-10 na Wayback Machine.