Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost

Stran je smernica slovenske Wikipedije.

Sprejema jo velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti občasne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje skupnosti. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani.

Bližnjice

Jedrce:

Razen ob očitnih dokazih o nasprotnem, predpostavite, da ljudje, ki sodelujejo pri projektu, poskušajo pomagati in ne škodovati.
Če je potrebna kritika, se pogovorite o dejanjih urejevalcev, izogibajte pa se obtoževanju o slabih namenih.

Predpostavljanje dobronamernosti (AGF – assuming good faith) je temeljno načelo Wikipedije. Predpostavljamo, da so urejanja in komentarji urejevalcev opravljeni z dobrim namenom. Večina ljudi skuša projektu pomagati, ne pa ga prizadeti. Če bi to ne bi držalo, bi bil projekt, kot je Wikipedia, že od začetka obsojen na propad. Ta smernica ne zahteva, da urejevalci še naprej sprejemajo dobronamernost ob prisotnosti očitnih dokazov o nasprotnem (npr. vandalizem). Predpostavljanje dobronamernosti ne prepoveduje razprav in kritik. Urejevalci kritiziranih dejanj ne bi smeli pripisovati zlonamernosti, razen če za to obstajajo očitni dokazi.

Ko pride do nesoglasja, poskusite po najboljših močeh razložiti in rešiti težavo, ne povzročajte dodatnega konflikta in tako dajte drugim možnost, da ustrezno odgovorijo. Premislite, ali spor izhaja iz različnih perspektiv, in poiščite načine za dosego soglasja.

Ob dvomu o dobronamernosti sami še naprej predpostavljajte dobronamernost, če je le mogoče. Bodite vljudni in upoštevajte postopke za razreševanje sporov, namesto da bi napadli urejevalce ali se zapletli v urejevalsko vojno z njimi. Če želite izraziti dvom o ravnanju sodelavcev Wikipedije, ta dvom utemeljite z navedbo razlik in drugimi ustreznimi dokazi, da bodo lahko ljudje razumeli podlago za vaše pomisleke. Čeprav se morda zdi, da je do slabega ravnanja prišlo zaradi zlonamernosti, je običajno najbolje, da ravnanje obravnavate brez omenjanja motivov, saj to lahko privede do zamer.

Pri navajanju tega načela bodite zadržani. Tako kot lahko nekdo napačno presodimo, da drug ravna zlonamerno, lahko tudi napačno sklepamo na zlonamernost; spodbude k »predpostavljanju dobronamernosti« lahko same odražajo negativne predpostavke o drugih.

O dobronamernosti

Biti vljuden in predpostavljati dobronamernost je pomemben steber Wikipedije.

Vsakdo dela napake, tako pri ravnanju (na primer osebni napadi) kot tudi vsebinske (na primer dodajanje izvirnega raziskovanja). Takšne napake lahko največkrat popravimo s preprostimi opomniki. Vendar se bodo v Wikipediji pojavila nesoglasja, ki jih ni mogoče preprosto obravnavati z nobeno smernico ali pravilom. Ko pride do nesoglasij, morda ne gre za zlonamernost. Ostanite mirni in razmislite o načinu razrešitve spora, če se zdi, da je nerešljivo; mnoga med njimi niso.

Kršitev pravil – npr. nogavičarstvo, kršitev soglasja idr. – je lahko storjena dobronamerno ali zlonamerno. Obstajajo postopki za obravnavo vseh teh, sankcije za večkratno kršenje pravil pa bodo veljale ne glede na to, ali gre za slabo vero ali ne.

Dobronamernost in novinci

Z novinci, ki ne poznajo kulture in pravil Wikipedije, je treba biti potrpežljiv, saj se lahko pozneje izkažejo kot dragoceni sodelavci.

Novincu se njegovo ravnanje verjetno zdi primerno in težava v zvezi s tem ponavadi kaže na nepoznavanje ali nerazumevanje kulture Wikipedije. Neredko novinec meni, da je treba pravilo, ki ga še ne pozna, spremeniti tako, da bo ustrezalo njegovemu pojmovanju, kako bi morale stvari delovati, še posebej, če opazi, da glede zadevnega pravila že obstaja nekaj nesoglasij. Podobno mnogi novinci želijo, da so njihovi prispevki k člankom sprejeti brez vprašanj, še zlasti tisti, ki se nanašajo na predmete, o katerih imajo široko znanje. Ravnanje, ki izhaja iz teh perspektiv, je sicer lahko zgrešeno, vendar ponavadi ni zlonamerno in se ne sme obravnavati kot tako. Mnogo novih uporabnikov običajev Wikipedije ne razume intuitivno, vendar jih polagoma sprejmejo, ko jim postane jasnejša njihova logika.

Dobronamernost in avtorske pravice

Pri upoštevanju avtorskih pravic dobronamernost pomeni domnevo, da nameravajo urejevalci upoštevati pravila spletnega mesta in zakonodajo. To se razlikuje od domneve, da so dejansko ravnali skladno z obema. Urejevalci so dolžni proaktivno dokumentirati naložene slike in drugo gradivo, to pa se lahko izbriše, če je dokumentacija nepravilna ali neustrezna. Dobronamerni popravni ukrepi vključujejo obveščanje urejevalcev o težavah in pomoč pri izboljšanju njihovih praks.

Dobronamernost in ravnanje administratorjev

Pri obravnavi morebitnih kršitev pravil bi morali administratorji predpostaviti dobronamernost vpletenih oseb. Ne sme se predpostaviti, da so urejevalci kršili pravila, ampak je treba v zvezi s tem navesti dokaze.

Izkazovanje dobronamernosti

Poleg tega, da predpostavljate dobronamernost, k predpostavljanju dobronamernosti spodbujajte druge, tako da izkazujete svojo dobronamernost. To lahko počnete tako, da izražate svoje iskrene motive in urejate na način, ki kaže na vašo pripravljenost na kompromise, zanimanje za izboljšanje Wikipedije, upoštevanje pravil in smernic, prepričanje v verodostojnost vaših urejanj, izogibanje izigravanju sistema in drugo dobronamerno ravnanje. Izkazovanje dobronamernosti ni potrebno, pomaga pa pri nemotenem in uspešnem sodelovanju s sodelavci.

Obravnavanje zlonamernosti

Sokrat je vztrajno predposstavljal, da drugi okoli njega ravnajo dobronamerno.
Jacques-Louis David *Sokratova smrt*

Tudi če je zlonamernost očitna, ne ravnajte nevljudno, ne napadajte drugih in ostanite mirni. Konec koncev je spor veliko lažje razrešiti in ugotoviti, kdo krši pravila, če ena od strani ves čas ravna ustrezno.

Administratorji Wikipedije in drugi izkušeni urejevalci, ki sodelujejo pri razreševanju sporov, bodo ponavadi z veseljem pomagali in bodo zelo sposobni prepoznati kršitve pravil, če bo njihova pozornost usmerjena k jasnim in konkretnim dokazom.

Obtoževanje o zlonamernosti

Izogibajte se obtoževanju sodelavcev o zlonamernosti brez jasnih dokazov v obliki razlik. Tovrstne trditve pogosto nimajo nobenega učinka in lahko sprožijo ali poslabšajo prepir. Brez jasnih dokazov, da je dejanje drugega urednika dejansko zlonamerno ali nadlegovanje, se lahko večkratno obtoževanje o zlonamernosti razume kot osebni napad. Rezultat bi lahko bile obtožbe o vaši zlonamernosti, ki običajno ustvarijo neprijeten krog nekoristnih obtožb in protiobtožb.

Glej tudi

Smernice

Eseji

Članki