Zveza tabornikov Slovenije

**Zveza tabornikov Slovenije**
Zveza tabornikov Slovenije
Kratica	ZTS
Polno ime	Zveza tabornikov Slovenije
Slogan	Taborniki ustvarjamo boljši svet
Pravna oblika	prostovoljna mladinska organizacija
Starost članstva	vse starosti
Število članov	7000
	Spletna stran; https://www.taborniki.si/

Zvéza tábornikov Slovénije, s so-naslovom Nacionalna skavtska organizacija, je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »Taborniki ustvarjamo boljši svet«™^[1], moto posameznika pa je »Bodi pripravljen« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega skavtskega gibanja in poudarja pomen pluralizma, svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot. Organizacija ima 5,179 članov (po podatkih iz 2011).^[2]

Zgodovina

Prvi znanilci skavtstva so bili gozdovniki. ^{[navedi vir]} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. ^{[navedi vir]} Prvi skavtski tabor je začetnik skavtov Robert Baden-Powell med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku Brownsea.

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po drugi svetovni vojni v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja Jugoslavije med mladinskimi organizacijami svojevrsten monopol.

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM).

Starostne skupine

Najmlajši so Murnčki, to so predšolski otroci. Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini Medvedki in čebelice (MČ). Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini Gozdovniki in gozdovnice (GG). Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo Popotniki in popotnice (PP). Od 21. do 27. leta so Raziskovalci in raziskovalke (RR). Od 27 let naprej pa so Grče.

Taborniški simboli

Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:


mlajši taborniki:	kratica skupine:	potrebna starost:	barva rutke:
murenčki *	NI KRATICE	od 0-6 let	rumena
medvedki in čebelice	MČ	od 7-11 let	rdeča in rumen rob
gozdovniki in gozdovnice	GG	od 11 do 15 let	zelena in rumen rob


mladinski taborniki	kratica	starost	barva rutke
popotniki in popotnice	PP	od 16 do 21 let	modra in rumena obroba
raziskovalci in raziskovalke	RR	od 21 do 27 let	oranžna in rumena obroba

starejši taborniki

kratica

starost

barva rutke

grče

GR

od 27 let naprej

vijolična

Sorodne - skavtske - organizacije

V Sloveniji delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:

Taborniški zakoni

Le teh je dvanajst in se glasijo:

Tabornik je zanesljiv
Tabornik je zvest
Tabornik je prijazen
Tabornik je pripravljen pomagati
Tabornik je discipliniran
Tabornik je veder
Tabornik je pogumen
Tabornik je plemenit
Tabornik je spoštljiv
Tabornik je vedoželjen
Tabornik je varčen
Tabornik živi zdravo

Taborniška himna

Dviga plamen se iz ognja,
taborišča našega,
ki pod goro mirno spava
sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,
prapor sredi njih vihra
in oznanja vsej prirodi,
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,
gozda jelovega spev,
pesem velike prirode,
tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po ruski narodni pesmi "Volga, Volga", besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril Črtomir Zorec leta 1924 (Taborniška himna, Stenčas ZTS Arhivirano 2018-08-05 na Wayback Machine.).

Taborniški rodovi po Sloveniji

Celjsko-zasavsko območje (CEZAS)

Rod II. grupe odredov Celje

Rod belega konja Slovenski Konjice

Rod Zelena Rogla Zreče

Rod Sotočje Nazarje

Rod Polde Eberl - Jamski Zagorje ob Savi

Rod bistre Savinje Šempeter v savinjski dolini

Dolenjsko območje

Rod sivih jelš Trebnje

Rod mirne reke Mirna

Rod gorjanskih tabornikov Novo Mesto

Gorenjsko območje (GOOT)

Rod dveh rek Medvode

Rod zelenega Žirka Žiri

Rod zelenega Jošta Kranj

Rod zelene sreče Železniki

Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka

Rod stražnih ognjev Kranj

Rod Stane Žagar – mlajši Kranj

Pokljuški rod Gorje

Kokrški rod Kranj

Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPNO)

Rod snežniških ruševcev Ilirska bistrica

Rod Sergeja Mašere Piran

Rod Morskih viharnikov Portorož

Rod kraških viharnikov Postojna

Rod kraških j’rt Sežana

Rod Jezerska ščuka Cerknica

Rod jadranskih stražarjev Izola

Rod Bela jadra Prade

Koroško-šaleško območje

Rod Topli vrelec Topolšica

Rod Severni kurir Slovenj Gradec

Rod Pusti grad Šoštanj

Rod Mrzli studenec Mislinja

Rod Lilijski grič Pesje

Rod koroških jeklarjev Ravne na Koroškem

Rod Jezerski zmaj Velenje

Rod Hudi potok Šmartno ob Paki

Rod bistrega potoka Muta

Mestna zveza tabornikov Ljubljana (MZT)

Zmajev rod

Rod Tršati tur

Rod trnovskih regljačev

Rod Sivega volka

Rod Samorastniki

Rod Rožnik

Rod Podkovani krap

Rod Močvirski tulipani

Rod Heroj Vitez

Rod Črnega mrava

Rod dobre volje

Rod Bičkova skala

Rod Beli bober

Rašiški rod

Obljubljansko območje (OO)

Rod Enajsta šola Vrhnika

Rod skalnih taborov Domžale

Rod svobodnega risa Kočevje

Rod mlinskih kamnov Radomlje

Rod Louis Adamič Grosuplje

Rod bistriških gamsov Kamnik

Rod Srnjak Logatec

Rod Upornega plamena Mengeš

Podravsko območje

Rod II. Snoub Ljubo Šercer Maribor

Maistrov rod Limbuš

Rod XI. Snoub Miloša Zidanška Maribor

Rod Ukročena reka Maribor

Rod Črno jezero Slovenska bistrica

Severnoprimorsko območje (SPOOT)

Rod aragonitnih ježkov Cerkno

Rod kranjskega jegliča Spodnja Idrija

Rod Mladi bori Ajdovščina

Rod Odporne želve Anhovo

Rod Puntarjev Tolmin

Rod soških mejašev Nova Gorica

Rod srebrnih krtov Idrija

Zveza tabornikov Pomurja

Rod veseli veter Murska Sobota

Znak ZTS

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo. Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

Viri in opombe

↑ Geslo »Z naravo k boljšemu človeku« je povzeto po geslu gozdovnikov.
↑ »Triennal review: Census as at 1 December 2010« (PDF). World Organization of the Scout Movement. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. septembra 2013. Pridobljeno 26. aprila 2012.
↑ Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&x=3&y=6, 16. maj 2011
↑ Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 Arhivirano 2012-09-07 na Wayback Machine., 16. maj 2011

Zunanje povezave

Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Geslo »Z naravo k boljšemu človeku« je povzeto po geslu gozdovnikov.

[Census_2010-2] »Triennal review: Census as at 1 December 2010« (PDF). World Organization of the Scout Movement. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. septembra 2013. Pridobljeno 26. aprila 2012.

[3] Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&x=3&y=6, 16. maj 2011

[4] Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 Arhivirano 2012-09-07 na Wayback Machine., 16. maj 2011

[1]

[2]

[3]

[4]

p p u Prejemniki Srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije
1990.	Bojan Adamič, Miran Bogataj, Albin Gutman, Mirko Jelenič, Štefan Kous, Anton Krkovič, Danijel Kuzma, Marjana Lipovšek, Andrej Lovšin, Vladimir Miloševič, Leopold Morela, Tone Starc, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Postaja mejne policije Holmec, Posebna policijska enota Ministrstva za notranje zadeve, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica dr. Franc Derganc Šempeter pri Novi Gorici, Splošna bolnišnica Maribor, Srednja kmetijska šola Maribor (1992) Vincencij Beznik, Bogomil Brvar, Pavel Čelik, Slavko Debelak, Milan Domadenik, Darko Maver, Boris Žnidaršič, Franc Jakopin, Miha Potočnik, Miguel Angel Martinez (1993) Branko Celar, Mitja Klavora, Zoran Kržišnik, Janko Moder, Lado Smrekar, Ginekološka klinika Kliničnega centra Ljubljana, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Prirodoslovno društvo Slovenije, Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, Valentin Inzko, Franci Zwitter, Helmut Zilk (1994) Marijan Lipovšek, Stanislav Mahkota, Miloš Mikeln, Lev Milčinski, Boris Strohsack, Fran Žižek, Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, Inštitut za narodnostna vprašanja, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Pasquale Gujon, Marc Hodler, Claud M. Kicklighter (1995) Lidija Andolšek Jeras, Leopold Bibič, Štefka Drolc, Jože Gale, Ferdo Gestrin, Karl Gorinšek, Boris Gregorka, Miran Herzog, Vida Jan Juvan, Mile Korun, Vladimir Klemenčič, Jože Krašovec, Pavla Lah Jerina, Pia Mlakar, Pino Mlakar, Dušan Moravec, Boris Paternu, Karel Pečko, Marjan Pogačnik, Lev Premru, Matevž Šipek - Mitja, Jože Toporišič, Marijan Tršar, Drago Ulaga, Franc Zadravec, Mirko Zupančič, Andrej O. Župančič, Planinsko društvo Tolmin, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Hans Peter Repnik (1996) France Adamič, Tone Ferenc, Pavle Kornhauser, Franc Košir, Dušan Ogrin, Drago Plešivčnik, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Gerd Bacher (1997) Jože Tisnikar, Elektroinštitut Milan Vidmar, Gimnazija Ledina, Kmetijski inštitut Slovenije, Zveza geografskih društev Slovenije (1998) Janez Fettich, Vinko Kambič, Vilko Novak, Tine Lah, France Habe, Ivan Vanek Šiftar, Lutkovno gledališče Ljubljana, Revija pevskih zborov Primorska poje (1999)
2000.	Vilma Bukovec, Rudolf Francl, Jože Stanič, Boris Pahor, Aleksandra Kornhauser Frazer, Wesley Kanne Clark, Jože Jeras, Dušan Karba, Pavle Petričič, Dušan Senčar (2000) Janez Bole, Samo Hubad, Pavle Merku, Vinko Cajnko, Janez Pečar, Vasilij Melik, Marko Kranjec, Zora Konjajev, Boris Podrecca, Anica Cevc, Janez Šmidovnik, Alfred Brežnik (2001) Božo Kovač, Miha Ribarič, Marjan Šiftar, Vekoslav Grmič, Mitja Rotovnik, Breda Pogorelec, Vito Turk, Peter Božič, Boris Cibic, Marko Kolenc, Vlado Benko, Niko Toš, France Vreg, Wiliam V. Roth, Anton Nanut, Marko Munih, Albin Vengust, Miloš Kovačič, Tomaž Banovec (2002) Rudarska godba Hrastnik, Planinsko društvo Kamnik (2003) Ersin Arioglu, Bogić Bogičević, Uffe Ellemann Jensen, Luis Durnwalder, Luciano Caveri, Demetrij Volčič, Janko Zerzer, Emil Pozvek (2004) Štefan Šemrov, Miha Butara, Marjan Fekonja, Ivan Smodiš, Gabrijel Rijavec, Jože Ranzinger, Leopold Čuček, Ernest Breznikar (2005) ni bil podeljen (2006)
Zlati častni znak svobode Srebrni častni znak svobode Častni znak svobode