Ispanii

Ispanijan Kunigahuz
Reino de España
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Madrid
Eläjiden lugu (2018)	49,331,076 ristitud
Pind	505,370 km²
Kel'	ispanijan
Valdkundan pämez'	Filipp VI
Päministr	Pedro Sančes
Religii	hristanuskond, ateizm
Valüt	evro (€) (EUR)
Internet-domen	.es
Telefonkod	+34
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Ispanii (isp.: España), täuz' oficialine nimituz — Ispanijan Kunigahuz (isp.: Reino de España [ˈreino ðe esˈpaɲa]), om valdkund Evropan suvipäivlaskmas, Keskmeren lodehližen i Atlantižen valdmeren Biskaižen lahten randoil. Pälidn da kaikiš suremb lidn om Madrid.

Vspäi 1982 om PAKO:n ühtnijaks (vaiše politižikš), vspäi 1986 om EÜ:n ühtnijaks.

Ispanii om diplomatižiš kosketusiš ÜRO:n kaikidenke valdkundoidenke-ühtnijoidenke.

Istorii

Vozil 1936−1939 Rahvahanikoiden soda tegihe Ispanijas. Frankon diktatur (1939−1975) oli sen rezul'tataks.

Vl 1812 ezmäine valdkundan Konstitucii (isp.: Constitución española) oli vahvištadud. Jäl'gmäine videnz'toštkümnenz' lugul Konstitucii^[5] om vahvištadud vl 1978, se om väges voziden 1992 i 2011 vajehtusidenke.

Geografijan andmused

Ispanii otab Pirenejan pol'saren nell' videndest. Valdkundal om maröunoid Portugalijanke päivlaskmas (röunan piduz — 1224 km), Andorranke (63 km) da Francijanke (646 km) pohjoižes, Surenke Britanijanke suves (Gibraltar, üks' kilometr) da Marokonke (Seut-, Melilj da Penjon de Veles de la Gomer-pol'anklavad, 18 km). Ühthine röunoiden piduz — 1952 km. Sen ližaks, ma otab Atlantižen valdmeren Kanarižed sared da Keskmeren Balearižed sared. Ühthine randanpird om 4964 km.

Ispanii om üks' kaikiš mägikahembiš Evropan maišpäi. Man keskmäine korktuz om 650 m meren pinden päl. Meset-mägitazangišt otab pol'valdkundad. Pirenejad oma pohjoižpäivlaskmas. Kaikiš korktemb čokkoim sijadase Kanarižiden sariden Tenerife-sarel — Teide-vulkan, 3718 metrad valdmeren pindan päl. Kaikiš pidembad joged oma Ebro^[6] (910 kilometrad pitte) da Taho (ühthine piduz om 1007 km, sidä kesken Ispanijan territorijal — 730 km).

Klimatižed zonad oma erazvuiččed lujas. Randišton klimat om Keskmeren subtropine, räk da neps vodes läbi. Ispanijan südäipaloiden klimat om kontinentaline (vähemb mi 500 mm sadegid vodes), sigä pakaižed oleskeldas tal'vel.

Londuseližed pävarad oma kivihil', bur hil', metallad (raudkivend, vas'k, hahktin, cink, magnii, uran, artut', vol'fram); toižed varad oma sauvondgips, kaolin, potaš, väghine mahuz, kala, gidroenergii.

Politine sistem

Ohjandusen form om unitarine parlamentine konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om Filipp VI-kunigaz (voden 2014 kezakun 19. päiväspäi).

Käskusenandai tobmuz om kaks'kodine parlament (kodid — Generaližed kortesad). Sen üläkodi om Senat (isp.: Senado) 266 ühtnijanke. Alakodi om Deputatoiden Kongress (isp.: Congreso de los Diputados) 350 ristitunke. Kaik rahvaz valičeb kaks'kodišt parlamentad nelläks vodeks. Agjoiden suimad pandas erasid-se Senatan ühtnijoid radnikusele.

Radonoigendai tobmuz om ohjastuz ezimehenke pämeheks. Valičendoiden jäl'ghe vägestajan partijan lideran pandas ohjastusen ezimeheks (isp.: Presidente del Gobierno).

Käskuzkundaline tobmuz om käskuzkundoiden sistem: Konstitucijan sil'mišpidandan organ — Konstitucine Käskuzkund (isp.: Tribunal Constitucional), ülembaine käskuzkundaline instancii — Ülembaine Käskuzkund (isp.: Tribunal Supremo), ülembaine kontrolirui organ — Lugendkäskuzkund (isp.: Tribunal de Cuentas).

Parlamentan ühtnijoiden valičendad oliba edel strokud, vn 2023 23. päiväl heinkud. Pedro Sančes radab ohjastusen ezimeheks voden 2018 kezakun 2. päiväspäi. Edeline ohjastusen ezimez' om Mariano Rahoi (21. tal'vku 2011 — 1. kezaku 2018).

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Ispanijan administrativiž-territorialine jagand.

Ispanii jagase 17 avtonomižeks agjaks-ühthižkundaks (isp.: comunidad autónoma) da kahteks avtonomižeks lidnaks (isp.: ciudades autónomas) Afrikas (Seut i Melilj). Niiden ližaks, Ispanijan suverenižed territorijad mülüdas valdkundha. Avtonomižed agjad alajagasoiš 50 provincijaks (isp.: provincias). Provincijad alajagasoiš ümbrikoikš, ümbrikod — sijaližikš municipalitetoikš.

Eläjad

Ispanijas elädas ispanijalaižed. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli 47 737 941 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om enamba 46 mln ristituid vspäi 2009 (immigrantoiden lugemata).

Augotižlibundan mödhe (2018, sündundan valdkund): ispanijalaižed — 86,4 %, Marok — 1,8 %, Romanii — 1,3 %, toižed valdkundad — 10,5 %.

Uskondan mödhe (2019): riman katolikad — 68,9 %, ateistad — 11,3 %, agnostikad — 7,6 %, toižed uskojad — 2,8 %, religijatomad — 8,2 %, märhapanendata — 1,1 %.

Toižed sured lidnad (enamba 500 tuh. ristituid vl 2013, surembaspäi penembha): Barselon, Valensii, Sevil'j, Saragos, Malag. Vl 2013 kaik oli 20 lidnad valdkundas enamba mi 200 tuh. eläjidenke. Lidnalaižiden pala om 80,6 % (vn 2019 andmused).

Ižanduz

Ispanijan ekonomik om šingotadud postindustrialine. Vl 2024 nominaline KSP om 1,73 trln US$ (15nz' surtte mail'mas), tazostadud ostmižmahtusen mödhe — 2,67 trln US$ (mugažo 15nz'). Kogosüdäiprodukt sektoroidme (2021): maižanduz — 3 %, tegimišt — 23 %, holitišiden sfer — 75 %. Vn 2009 andmusiden mödhe radnikoiden 4,5 % om ottud maižandushe, 14,8 % ratas industrijas, 9,9 % oma sauvojad, radajiden 70,7 % om holitišiden sferas. Läz kaik kivivoi (90 %) i londuseline gaz (99 %, Alžiraspäi enamba pol't) importiruišoiš. Sured finansiž-tegimištol'žed i bankgruppad: Marčei, Fjerro, Urkiho, Garrigesoiden, Ruis-Mateos.

Znamasižed sarakod oma metallurgii, avto- i laivansauvomine, turizm (kahtenz' sija mail'mas vl 2017), transport, tekstiline i nahkkengiden, sömtegimišt, himine, zelliden i medicinižen kaluišton pästand. Maižandusen päine produkcii om villänkul'turad, maplodud da fruktad, olivanplodud i olivanvoi (ühtenz' sija mail'mas), kalakonservad.

Ispanijan päeksport om likkuimed (jüguavtod, lumiavtod, gol'favtod, koveritomad) da niiden varapalad (17 %), elektrotehnine produkcii (läz 10 %), sobad (läz 7 %), fruktad da tomatad (läz 6 %); toine eksport — zelläd (4 %), kivivoi (4 %), raud da teraz (2 %), šinad (1 %), vin (1 %), keramine mozaik (1 %). EÜ:n mad, Latinižen Amerikan valdkundad i Sur' Britanii oma pätorguindpartnörikš, Kitai möb importan 7 % (2017).

Homaičendad

↑ Sidä kesken läz koumed millionad migrantoid, Ispanijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Edel 1999. vot — ispanijan peset.
↑ Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.
↑ Aigvöd Kanarižil saril oma tal'vel UTC+0, kezal UTC+1.
↑ Ispanijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
↑ Petras Lingė. Europos valstybių gamtinė geografija (Evropan valdkundoiden londuseline geografii). Kronta, 2007. (litv.) ISBN 978-9955-734-17-8.

Irdkosketused

Ispanijan Kunigahusen parlamentan alakodin sait (congreso.es). (isp.) (angl.)
Ispanijan e-ohjastusen portal (administracion.gob.es). (isp.) (katalan.) (angl.)

Ispanii Vikiaitas

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii¹ \| Azerbaidžan¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| Čehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan¹ \| Kipr¹ \| Latvii \| Lihtenštein \| Litvanma \| Lüksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmägi \| Norvegii \| Pohjoižmakedonii \| Pol'šanma \| Portugalii \| Ročinma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| Šveicarii \| Turkanma¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenäma \| Venäma¹
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Sidä kesken läz koumed millionad migrantoid, Ispanijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Edel 1999. vot — ispanijan peset.

[3] Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.

[4] Aigvöd Kanarižil saril oma tal'vel UTC+0, kezal UTC+1.

[5] Ispanijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[6] Petras Lingė. Europos valstybių gamtinė geografija (Evropan valdkundoiden londuseline geografii). Kronta, 2007. (litv.) ISBN 978-9955-734-17-8.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]