Tibor Rutar

Univerza v Mariboru, Sociologija, Faculty Member

Filozofska Fakulteta Ljubljana, Sociologija, Adjunct

Followers

219

Following

Co-author

Public Views

I am an Assistant Professor of Sociology at the Faculty of Arts, University of Maribor, and a Researcher at the Center for the Study of Post-Socialist Societies (CePPS). https://www.sociolosko.org/
Address: Ljubljana

less

Rajdeep Singh

Ali Sabbaghian

journal of World Sociopolitical Studies

Artur Simonyan

Nora Fisher Onar

University of San Francisco

Hubert Escaith

Aix-Marseille University

Priya Chacko

University of Adelaide

Oliver P Richmond

The University of Manchester

Blaž Vrečko Ilc

University of Ljubljana

Aneela Shahzad

InterestsView All (12)

Uploads

Books by Tibor Rutar

The+Neoliberal+World+Order+in+Crisis,+and+Beyond eBook

Download

Rational Choice and Democratic Government: A Sociological Approach

Routledge, 2021

Drawing on a range of data from across disciplines, this book explores a series of fundamental qu... more Drawing on a range of data from across disciplines, this book explores a series of fundamental questions surrounding the nature, working and effects of democracy, considering the reasons for the emergence and spread of democratic government, the conditions under which it endures or collapses – and the role of wealth in this process – and the peaceful nature of dealings between democracies. With emphasis on the ‘ordinary’ voter, the author employs rational choice theory to examine the motivations of voters and their levels of political knowledge and rationality, as well as the special interests, incentives and corruption of politicians. A theoretically informed and empirically illustrated study of the birth and downfall of democracies, the extent of voters’ political knowledge and ignorance, the logic of political behaviour in both open and closed regimes, and the international effects of democratic rule, Rational Choice and Democratic Government: A Sociological Approach will appeal to scholars with interests in political sociology, political psychology, economics and political science.

Download

Youth Study Slovenia 2018/2019

by Tibor Rutar and Metka Kuhar

FES, 2019

This is a research report on young Slovenians aged 14 to 29. A combination of quantitative (quest... more This is a research report on young Slovenians aged 14 to 29. A
combination of quantitative (questionnaire with 1,014 respondents) and qualitative (10 in-depth interviews) methods was
adopted. Quantitative data was collected between January and
March, and interviews were performed between June and
August 2018.

Download

Mikrotemelji in makrovzroki družbenih pojavov: sodobna sociološka metateorija

Download

Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji: izvori in narava modernosti

Download

Sodobni zagovor historičnega materializma: sociologija, zgodovina, filozofija

Avtor: Tibor Rutar Spremna beseda: Aljoša Slameršak Založnik: Sophia (Ljubljana, 2016) 375 strani... more Avtor: Tibor Rutar Spremna beseda: Aljoša Slameršak Založnik: Sophia (Ljubljana, 2016) 375 strani Naročila prek: http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2016/sodobni-zagovor-historicnega-materializma Glavni namen knjige je predstaviti in zagovarjati sodobno različico marksistične sociologije -sodobni historični materializem. Historični materializem je sestavljen iz treh večjih socioloških delov, treh »podteorij«: teorije družbe (tj. teorije posameznih družbenih oblik), teorije zgodovine (tj. teorije zgodovinskih prehodov iz ene družbene oblike v drugo) in teorije razreda (tj. teorije ene glavnih osi družbene neenakosti in nadvlade). Vse tri »podteorije« so sestavljene iz več jedrnih socioloških pojmov in tez, denimo pojma produkcijskega načina in teze o razlagalnem primatu ekonomije, zaradi katerih se historični materializem kot sociološka teorija razlikuje od ostalih socioloških teorij, denimo (neo)webrovske in poststrukturalistične, ki proučujejo iste ali podobne družbene pojave. Ti dve teoriji zavračata večino marksističnih pojmov in tez (ali celo vse) ter predlagata svoje, alternativne. Vse tri sociološke teorije (marksistična, webrovska in poststrukturalistična) so torej v odnosu vsaj delnega medsebojnega razlagalnega tekmovanja. Historični materializem ima vedno tudi določeno filozofsko in metodološko podlago, ki za razliko od omenjenih socioloških pojmov in tez sicer ni nujno izključno njegova, vseeno pa se lahko razlikuje od filozofske in metodološke podlage (nekaterih) tekmujočih socioloških teorij in je zato lahko v analitičnem konfliktu z njimi.

Download

Papers by Tibor Rutar

Sociological limits and prospects of cultural evolutionary theory

Journal for the Theory of Social Behaviour, 2021

What can sociology learn about the logic of social behaviour from the field of cultural evolution... more What can sociology learn about the logic of social behaviour from the field of cultural evolution? How can sociology enrich cultural evolutionary theory? In this article, I present and examine cultural evolutionary theory by specifying its various proposed mechanisms, such as cultural drift, biased transmission and cultural selection (including cultural group selection), and by investigating concrete examples of social phenomena to which the theory has been applied. My findings are three-fold. First, cultural evolutionary mechanisms should not be dismissed by sociologists but instead, given their strong explanatory power in certain cases, incorporated into their basic theoretical toolkit. Second, one mechanism, i.e. cultural selection, can even underpin a more nuanced and micro-founded sociological functionalism that avoids some of the errors of structural functionalism. This, however, should not be celebrated too soon as the applicability of cultural selection is more limited than cultural evolutionists acknowledge. Third, drawing on historical sociology and comparative politics I also uncover further important sociological limitations of the cultural evolutionary approach that should be heeded by the latter. I focus on two: (1) its inapplicability to cases of intentional decision-making and strategizing, and (2) its inability to subsume the phenomenon of social power.

Demokratična recesija, ekonomski pogoji svobode in konec zgodovine

Družbene neenakosti in politika, 2020

Po eksplozivni rasti demokratičnih režimov v zadnjih desetletjih 20. stoletja, ko se je njihov de... more Po eksplozivni rasti demokratičnih režimov v zadnjih desetletjih 20. stoletja, ko se je njihov delež v svetu povzpel z manj kot tretjine na skoraj polovico, je bil demokratični vrh dosežen okoli leta 2006 in 2007, tik pred zlomom svetovnega gospodarstva. Od takrat naprej smo priča pojavu, ki ga je Larry Diamond imenoval »demokratična recesija« in zaradi katerega se zdi, da so teze o fukuyamovskem koncu zgodovine dokončno poražene. Demokracije so krhkejše, kot smo mislili, avtoritarizmi pa močnejši, kot se je zdelo. Namen mojega prispevka je trojen. Prvič, s podatkovno bazo Freedom House bom jedrnato opisal trenutno stanje demokracije v svetu in nekaterih posameznih državah. Videli bomo, da je demokratična recesija resnična, a da je bila do leta 2018 pravzaprav izrazito skromna. Drugič, s teorijo modernizacije in javne izbire bom predstavil strukturne ekonomske razloge, zaradi katerih nas (celo stopnjujoča) recesija ne bi smela presenečati. Tretjič, podal bom nekaj empirično utemeljenih teoretskih razmislekov, zaradi katerih se zdi, da prihodnost navkljub demokratični recesiji vendarle utegne imeti fukuyamovski naklon – vsaj na daljši rok.

Download

Defending the Role of Rationality in the Social Sciences, Rationally

Social Science Information, 2020

Peter T. Leeson and Tobias Wolbring agree with me that rationality, properly clarified, should co... more Peter T. Leeson and Tobias Wolbring agree with me that rationality, properly clarified, should continue to assume an important theoretical role in modern social science. We disagree, however, about the precise extent of its role. In my reply to the debate I focus on two related issues that have emerged. First, can and should the concepts of rationality, or rational choice theory (RCT) more generally, be employed as something more than just one tool among many? Second, can all cases of norm-following be satisfactorily subsumed by rationality and RCT analysis?

Download

Varieties of 'rationality' and the question of their continued theoretical relevance

Social Science Information, 2020

The notion of 'rationality' has always been one of the more controversial social-scientific ideas... more The notion of 'rationality' has always been one of the more controversial social-scientific ideas. Today there exist many conceptual varieties of rationality which are often less than clearly distinguished and the precise intellectual import of which likewise tends to be opaque. In this article I draw on classical and contemporary examples from sociology, political science and economics in the effort to clarify the many meanings of the notion and to demonstrate that it is more useful as well as more legitimate for explanatory purposes than some canonical critiques suggest. As the behavioural economics revolution has made clear, many varieties of rationality are both empirically and theoretically limited or outright falsified. However, although it is now certain that rationality cannot be the singular basis of a universal, general theory of social behaviour, I argue it can and should form one important part of a larger conceptual toolbox upon which a social theorist can draw when devising tractable theoretical explanations of social phenomena.

Download

Teorija evolucije z naravnim odbiranjem v družboslovju - od sociobiologije k evolucijski psihologiji

Psihološki inkubator, 2020

Tibor Rutar, »Teorija evolucije z naravnim odbiranjem v družboslovju? Od sociobiologije k evoluci... more Tibor Rutar, »Teorija evolucije z naravnim odbiranjem v družboslovju? Od sociobiologije k evolucijski psihologiji«, Psihološki inkubator 8, št. 13 (2020): 5-8. Teorija evolucije z naravnim odbiranjem v družboslovju? Od sociobiologije k evolucijski psihologiji Nemir v slonokoščenem stolpu E. O. Wilson, slavni ameriški biolog in vodilni svetovni strokovnjak na področju biologije mravelj, je novembra 1978 predaval v okviru konference Ameriškega združenja za razvoj znanosti. Predavanje bi verjetno ostalo povsem nezanimivo za javnost, če ga ne bi zmotili člani Marksistične progresivne stranke dela, ki so Wilsonu očitali rasizem, mu na glavo zlili vrč hladne vode in vzklikali »Wilson, ves si moker!«. Tri leta prej je slavni biolog namreč objavil zajetno monografijo, ki bi verjetno prav tako ostala nepoznana v očeh javnosti, če poleg 26 dolgih tehničnih poglavij o nevretenčarjih, hladnokrvnih vretenčarjih, socialnih insektih in slonih ne bi vsebovala tudi zadnjega, 27. poglavja z naslovom »Človek: od sociobiologije k sociologiji«. Sociobiologija: moderna sinteza (Wilson, 1975) je delo, katerega avtor je v zadnjem poglavju špekuliral o morebitnih evolucijskobioloških razlogih za takšne medosebne (tj. »socialne«, zato »sociobiologija«) pojave, kot so človeški altruizem, agresija, skrb za novorojene ter odnosi med moškim in ženskim spolom. Trdil je, da ti primeri človeškega obnašanja utegnejo biti ali celo da zelo verjetno so genetske adaptacije, ki so razširjene med ljudmi zaradi procesa naravnega odbiranja.

Download

The Segmentation of the Yugoslav Communist Elite, 1943-1972

Družboslovne razprave, 2019

The communist elite of Yugoslavia established Yugoslavia anew during World War II. A federal comm... more The communist elite of Yugoslavia established Yugoslavia anew during World War II. A federal communist arrangement was put in place, with the period shifting from an almost totalitarian regime towards an operationally consociational one. In this paper, we question the issue of the homogeneity and very existence of the Yugoslav ruling communist elite in the period 1943-1991. We focus on decision-making, discussions and purges by considering newly available archival sources. The article finds that while the elite was successful in taking power it was not long before the elite started to be ethnically segmented. The origins of this segmentation related to how resolution of the national question of the nations at issue was understood, in turn further driving the segmentation process. Overall, we argue that individual national elites were already established by 1972.

Download

Teorija modernizacije, nadzorniška tehnologija in negotovost kitajske demokratizacije

Znanost in družbe prihodnosti, 2019

Teorija modernizacije, nadzorniška tehnologija in negotovost kitajske demokratizacije Povzetek Po... more Teorija modernizacije, nadzorniška tehnologija in negotovost kitajske demokratizacije Povzetek Po smrti Maa Cetunga in uvajanju tržnih reform v osemdesetih letih 20. stoletja je Kitajska začela skokovito gospodarsko rasti. Danes se zato med drugim ponaša s precej bolj izobraženo delovno silo, zajetnim srednjim razredom in dvigom več sto milijonov ljudi iz ekstremne revščine. Nekateri vplivni politiki, novinarji in družboslovci verjamejo, da bodo-skladno z različnimi oblikami teorije modernizacije-ti premiki kmalu vodili k demokratizaciji trenutno še izrazito avtoritarne Kitajske. V svojem prispevku bom predstavil argumentacijsko logiko teh teorij modernizacije ter njihove odlike in pasti. Pokazal in razložil bom, da so na Kitajskem danes sicer res prisotni nekateri dejavniki, ki načeloma povečajo verjetnost demokratizacije, a da z njimi soobstajajo tudi drugi, ki najverjetneje utegnejo razveljaviti vpliv prvih. V prispevku se osredotočim na en takšen dejavnik: tehnološko sofisticiran sistem družbenega nadzora, s katerim upravlja Kitajska državna oblast in ki ga-pomenljivo-klasične modernizirajoče družbe iz 19. in 20. stoletja (denimo Britanija ali Japonska) v času svoje demokratizacije nikakor niso posedovale.

Download

For an integrative theory of social behaviour: Theorising with and beyond rational choice theory

Journal for the Theory of Social Behaviour, 2019

Most sociologists are not content with merely relating macrosocial phenomena to preceding macroso... more Most sociologists are not content with merely relating macrosocial phenomena to preceding macrosocial causes in their causal explanations of social phenomena. Instead they are seeking to provide (non-reductive) microfoundations with which they can corroborate and make understandable the connection between macrosocial phenomena. In order to do so a theory (or theories) of human action is required. One such theory, rational choice theory (RCT), has long been viewed with strong suspicion in sociology. I show such suspicion to be partially justified. RCT cannot be a general theory of social behaviour. Nonetheless, there are important insights in various versions of RCT that should not be discarded. In order to improve upon RCT and move toward a more unified or integrative theory of action social-psychological research has to be taken note of. I demonstrate how dual-process theories and the research on heuristics can help sociologists move beyond RCT without contradicting some of its more basic insights.

Historična sociologija oktobrske revolucije: vzroki revolucije in teoretske pomanjkljivosti klasičnega marksizma

Oktobrska revolucija: 1917-2017, 2019

Download

Mikrotemelji populističnega kolektivnega delovanja: primer nacizma

Družba in družbena gibanja, 2018

Download

The Transition Debate Today

Historical Materialism, 2018

Spencer Dimmock has produced a convincing restatement, defence and update of Robert Brenner's inf... more Spencer Dimmock has produced a convincing restatement, defence and update of Robert Brenner's influential work on the origin of capitalism in England. The book productively engages with many Marxist and non-Marxist critics of the so-called 'Brenner Thesis', and presents fresh secondary and primary evidence in favour of it. This review sketches the theoretical background of Brenner's intervention, summarizes Dimmock's take on Brenner and comments on a few notable contemporary critiques of Brenner's general framework which are not explicitly

Download

Stuart Hall proti poststrukturalizmu: primer ideologije

Stuart Hall je bil posebej v zadnji tretjini 20. stoletja eden najvplivnejših in najslavnejših so... more Stuart Hall je bil posebej v zadnji tretjini 20. stoletja eden najvplivnejših in najslavnejših sociologov, ki se je empirično in teoretsko v besedilu za besedilom ukvarjal z raznovrstnimi kulturnimi pojavi in tako silovito prispeval k nastanku t. i. kulturnih študij. To je verjetno že samo po sebi zadosten razlog, da se pri obravnavi ideologijetega pomembnega in zapletenega kulturnega pojavavsaj na kratko posvetimo Hallovim teorijam in tezam. Toda o njem bi rad razpravljal še iz enega, nemara zanimivejšega razloga. Tega utemeljitelja birminghamske kulturološke šole in dolgoletnega direktorja Centra za sodobne kulturne študije, se ne tako zelo redko predstavlja predvsem na en način, ki se ob pozornejši analizi izkaže za zavajajočega. Kritikiin zagovornikiga v svojih učbenikih in učilnicah nemalokrat razumejo in zato prikažejo kot glavnega predstavnika strukturalistične in, še bolj, poststrukturalistične različice kulturnih študij, ki se je bolj tradicionalnega marksizma držala zgolj zelo delno in ohlapnobolj kot karkoli drugega je bila z njim povezana le v imenu in z radikalno kritičnim namenom. Po tej pripovedi lahko Halla razvrstimo bolj ali manj bok ob bok z ostalimi poststrukturalisti ali, natančneje, postmarksisti, kot sta Ernesto Laclau in Chantal Mouffe. Glavne sodobnejše reference in teoretski pojmi tako predstavljenega Halla so oziroma naj bi bili Michel Foucault, Jacques Lacan in Louis Althusser ter diskurz, jezik, tekst, vednost/oblast in subjekt. To ni povsem narobe ali nenavadno, saj se ta imena (poleg Antonia Gramscija) in izrazi res pojavljajo v skoraj vsakem bolj teoretsko usmerjenem Hallovem eseju. Vprašanje pa je, ali se res pojavijo v enoznačno pozitivni luči.

Download

Agency, Structure and Values: A Critical Humanist Intervention

The main aim of the article is to suggest what and how a contemporary, revised version of humanis... more The main aim of the article is to suggest what and how a contemporary, revised version of humanism, inflected with critical realism and Marxism, can contribute to sociology. I focus primarily on two areas in which sociology is often found lacking today: theorizing the relationship between structure and agency, and deciding what to do with moral evaluations in sociological analyses. I argue that the solution to both lies in attempting to finally transcend the traditionally hostile and mutually exclusive paradigms of " humanist " or " cultural " Marxism on the one side and " anti-humanist " or " scientific " Marxism on the other. This enables us to carefully reinstate the agency of human subjects and the moral dimension, both of which were and still are dismissed by anti-or post-humanist social science , without neglecting the objective and causally relevant existence of social structures at the same time.

Download

Vzročni mehanizmi in zmožnosti stvari: razlaganje po koncu pozitivizma

Pozitivizem -kot marsikaj v družboslovjuje izraz, ki ima mnogo pomenov in rab. Včasih je sopomenk... more Pozitivizem -kot marsikaj v družboslovjuje izraz, ki ima mnogo pomenov in rab. Včasih je sopomenka za znanost nasploh. Drugič označuje ubadanje z empiričnim v ozkem ali širokem smislu, denimo zbiranje podatkov in številk, statistične analize, opazovanje, preračunavanje in druge kvantitativne metode. Spet tretjič pozitivizem pomeni vzročno razlaganje, iskanje vzrokov in vzročnih zakonov, v nasprotju z opisovanjem, interpretacijo in kritičnim vrednotenjem. Nanaša se lahko tudi, četrtič, na epistemološko držo, da je objekt preučevanja kognitivno dostopen brez posrednika, recimo teoretskih predpostavk, ali vsaj držo, da če že proces spoznavanja ne more biti izoliran od teoretskih zavez, pa so vendar te zaveze povsem določene s trdnimi, objektivnimi dokazi.

Download

The+Neoliberal+World+Order+in+Crisis,+and+Beyond eBook

Download

Rational Choice and Democratic Government: A Sociological Approach

Routledge, 2021

Download

Youth Study Slovenia 2018/2019

by Tibor Rutar and Metka Kuhar

FES, 2019

Download

Mikrotemelji in makrovzroki družbenih pojavov: sodobna sociološka metateorija

Download

Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji: izvori in narava modernosti

Download

Sodobni zagovor historičnega materializma: sociologija, zgodovina, filozofija

Download

Sociological limits and prospects of cultural evolutionary theory

Journal for the Theory of Social Behaviour, 2021

Demokratična recesija, ekonomski pogoji svobode in konec zgodovine

Družbene neenakosti in politika, 2020

Download

Defending the Role of Rationality in the Social Sciences, Rationally

Social Science Information, 2020

Download

Varieties of 'rationality' and the question of their continued theoretical relevance

Social Science Information, 2020

Download

Teorija evolucije z naravnim odbiranjem v družboslovju - od sociobiologije k evolucijski psihologiji

Psihološki inkubator, 2020

Download

The Segmentation of the Yugoslav Communist Elite, 1943-1972

Družboslovne razprave, 2019

Download

Teorija modernizacije, nadzorniška tehnologija in negotovost kitajske demokratizacije

Znanost in družbe prihodnosti, 2019

Download

For an integrative theory of social behaviour: Theorising with and beyond rational choice theory

Journal for the Theory of Social Behaviour, 2019

Historična sociologija oktobrske revolucije: vzroki revolucije in teoretske pomanjkljivosti klasičnega marksizma

Oktobrska revolucija: 1917-2017, 2019

Download

Mikrotemelji populističnega kolektivnega delovanja: primer nacizma

Družba in družbena gibanja, 2018

Download

The Transition Debate Today

Historical Materialism, 2018

Download

Stuart Hall proti poststrukturalizmu: primer ideologije

Download

Agency, Structure and Values: A Critical Humanist Intervention

Download

Vzročni mehanizmi in zmožnosti stvari: razlaganje po koncu pozitivizma

Download

Vrste materializma

V družboslovju obstaja precejšnja zmeda glede natančnega in včasih že celo zgolj grobega pomena, ... more V družboslovju obstaja precejšnja zmeda glede natančnega in včasih že celo zgolj grobega pomena, ki naj bi ga imel izraz »materializem«. S tem ne mislim samo običajne zmede glede definicije in medsebojne povezanosti različnih vrst materializma, recimo splošnejših, kot je ontološki, filozofski materializem, ali konkretnejših, kot sta sociološki materializem -bodisi v svoji marksistični, webrovski ali darvinistični obliki -ali antropološki materializem Marvina Harrisa in njegovih kolegov. Mislim predvsem na to, da je sploh v zadnjih tridesetih letih postalo zelo modno govoriti o materializmu, materialnosti, materialističnem in telesu, čeprav ti izrazi nimajo natančne definicije oziroma, ko se ji približajo, odzvanjajo prej protimaterialističnost kot pa karkoli drugega. Pravzaprav je, ironično, govor o materialnosti in telesnosti postal močnejši in vidnejši z vzponom radikalnih konstrukcionističnih družbenih teorij (sploh poststrukturalizma), katerih glavna značilnost je ravno zanikanje ali drastično podcenjevanje tistih razsežnosti družbenega in naravnega sveta, ki niso kulturni produkt tega ali onega porekla, denimo jezikovnega, ideološkega ali oblastnega. Terry Eagleton je že leta 1990 izpostavil ta podivjani levi kulturalizem, ki prevladuje v zadnjem času -kulturalizem, ki si retorično prisvaja naziv 'materializem' in ki nato mirno potlači vse najočitnejše materialistične dele človeških bitij, njihovo biološko sestavo. Nekje okoli zgodnjih 70. let 20. stoletja je vsa pozornost na biologijo čez noč postala 'biologistična', tako kot je vse ubadanje z zgodovino postalo 'historistično' in vse ukvarjanje z empiričnim 'empiristično'. 1 Ali, kot izpostavlja David McNally: govor o telesih najdemo povsod v postmodernističnem diskurzu. Imamo želeča telesa, performativna telesa, kiborgovska telesa. Toda postmoderno telo je nenavadno zoženo. Dematerializirali so ga, odrešili materije, biologije, organov, krvi, živcev in kit. Celo želja je običajno abstrahirana od telesa in reducirana na metafizični gon po obvladovanju ontološkega 'manka', dejstva, da smo kot bitja nepopolni. Smiselne potrebe po hrani, ljubezni, spolnosti in zavetju v tem diskurzivnem prostoru niso sprejemljive. Postmoderno telo je tako sestavljeno iz radikalnega zanikanja telesne substance. 2 To protislovje -kvazimaterialistični kulturalizem -je postalo tako očitno, da so v zadnjih letih celo začele vznikati nove paradigme, ki so izšle neposredno iz poststrukturalizma, a ki so se končno začele zavedati in izrecno poudarjati, da je materializem v večjem delu družboslovja zadnjih 30 let v resnici mrtev in pokopan, čeprav so ga retorično polnih ust prav 1 Terry Eagleton, »Defending the Free World«, Socialist Register 26 (1990): 89. 2 David McNally, Bodies of Meaning: Studies on Language, Labor, and Liberation (New York: State University of New York Press, 2001), 2. njegovi kulturalistični rablji in čeprav sta bila tako njegova smrt kot pokop neupravičena. Zaradi svojega poststrukturalističnega rodovnika sta dve takšni paradigmi, t. i. »novi materializem« Elizabeth Grosz, Diane Coole, Samanthe Frost idr. ter »posthumanizem« Rosi Braidotti, sicer sami nagnjeni k podobnemu protislovju in splošnejši notranji nestabilnosti, saj skušata pripoznati vzročno vlogo narave v družbenem življenju, ne da bi se zares znebili poststrukturalističnega okvira. 3 Kljub temu sta obe paradigmi osvežujoči prispevek k deradikalizaciji »kulturnega obrata«, k njegovi reformaciji od znotraj. Namen tega, kar sledi, je dvojen. Prvič, na kratko bom prikazal, kako zelo razširjena je materialistična retorika v poststrukturalizmu in kako zelo nematerialistična je po svoji vsebini. Drugič, predstavil bom par dejanskih in smiselnih pomenov oziroma različic materializma in pokazal, zakaj morajo samooklicani materialisti (bodisi marksističnega bodisi nemarksističnega kova) manj boječe prepoznati vlogo narave, biologije, nediskurzivnega v družbenem življenju. Materialnost in telo à la kulturalizem Če materializem v konkretnejšem smislu, tj. kot je apliciran na družboslovje, pomeni karkoli, nas vsaj ne sme narediti, kot pravi Eagleton, slepe za biološko razsežnost človeka; čeprav človeška telesa niso izključno surova, kulturno neposredovana, biološka materija, so gotovo vsaj v velikem delu neizgrajena s kulturnimi dejavniki (četudi jih ti dejavniki nezanemarljivo posredujejo). Poglejmo, kaj si o tem mislijo vidnejši poststrukturalisti.

Download

Clarifying Power, Domination, and Exploitation: Between "Classical" and "Foucauldian" Concepts of Power

The paper examines two ubiquitous concepts of power: the " classical sociological " concept which... more The paper examines two ubiquitous concepts of power: the " classical sociological " concept which draws on Max Weber's definition of power, and the " Foucauldian " concept which stems from Michel Foucault's genealogical works. Three main theses are argued for. First, the two concepts are not, in most respects, as radically different as it is usually claimed. It is demonstrated that both can make room for different sources of power, for understanding power in a non-reified way, for the fact that power is rarely completely centralised, etc. Second, in those respects in which the two concepts actually differ, the classical view of power is more convincing and useful than the Foucauldian one. It is demonstrated that the Foucauldian view is implicitly positivist in the normative domain and thus unable to differentiate between power and domination, and that it succumbs to errors of methodological holism (i.e. undertheorising agency). Third, it is argued that the classical sociological view allows to analytically distinguish between power, domination and exploitation. These three categories are shown not to be synonymous and to carry with them importantly different sociological implications. It is demonstrated that exploitation cannot merely refer to any process of unpaid appropriation of surplus as obvious false positives are generated from this definition. Nonetheless, such appropriation is the fundamental characteristic which differentiates exploitation from domination (but not power itself), and this reveals an important sociological implication for the dynamics of struggle of the exploited against exploitation in contrast to the struggle of the dominated against the dominators.

Download

Analitični ali »buržoazni« marksizem?

Kritične sodbe o pojmovni in empirični uspešnosti marksistične teorije so lahko predvidljive in p... more Kritične sodbe o pojmovni in empirični uspešnosti marksistične teorije so lahko predvidljive in precej neproduktivne, tako da s časom postanejo frustrirajoče. Nekateri tipi takšnih kritik so vendarle zanimivi. Kadar ne gre za a priori in absolutno zavračanje marksizma zaradi njegovih neprijetnih levičarskih političnih implikacij -torej, kadar ne gre za dogmatično vrednotno zgražanje nad marksizmom -, kritiki uberejo eno od dveh splošnih strategij. Prva je, da se teoriji prej manj kot pa bolj premišljeno očita cela vrsta pojmovnih grehov: ekonomski redukcionizem, razredni redukcionizem, mehanični materializem, determinizem te ali one vrste, esencializem, ipd. V tem primeru je marksizem nezadostno znanstven, preveč preprost in premalo v stiku z ostalimi, nemarksističnimi družbenimi teorijami, da bi bil primeren za razumevanje kompleksnosti dejanskega družbenega življenja (predvsem sodobnega, postindustrijskega, hiper-ali postmodernega). Drugi način levičarskega kritiziranja marksizma je, da se mu, ravno obratno, očita premočen stik z mainstream družboslovno znanostjo. V tem primeru je teorija nezadostno marksistična, preveč oddaljena od Marxa. Ni več nujno ekonomsko in razredno redukcionistična, je pa »buržoazna«, predheglovska, predteoretska, nedialektična, feuerbachovska, racionalistična, pozitivistična in kar je še podobnih (redkokdaj dobro pojasnjenih ali utemeljenih) zločinov.

Download

Kaj so moč, oblast in izkoriščanje?

Download

Politična teorija in historična sociologija Ellen Meiksins Wood

Pregled in komentar nekaj glavnih pojmov in tez Ellen Meiksins Wood: (a) ločitev političnega od e... more

Download

Mehanizmi nadvlade brez prisile: podrejenost, privolitev, upor

Sodobna družbena teorija, sploh radikalnejše paradigme, kot so marksizem, postmarksizem, poststru... more Sodobna družbena teorija, sploh radikalnejše paradigme, kot so marksizem, postmarksizem, poststrukturalizem, kritična teorija ipd., namenja velik del svoje pozornosti domnevnim mehanizmom, zaradi katerih podrejene družbene skupine običajno ne izzivajo obstoječega reda, čeprav krni njihove interese in tudi če ne temelji na neposredni osebni prisili ali grožnji z nasiljem. Slavne sociološke kategorije, kot so ideologija, habitus in disciplinska oblast, naj bi bile ključne za razlago tega pojava. V prvem delu članka pokažem, da je vloga omenjenih kategorij velikokrat močno precenjena in/ali neustrezno razložena. Močna različica habitusa ali oblasti človeškim akterjem neupravičeno odvzame njihovo (delno) vzročno avtonomijo – natančneje, njihovo zmožnost za neposlušnost. V drugem delu članka se ukvarjam z bolj pragmatičnimi razlogi oziroma mehanizmi, ki osmišljajo dejstvo »nadvlade brez prisile«. Pokažem, da lahko privolitev k nadvladi v različnih zgodovinskih obdobjih (modernih in predmodernih) in v različnih družbenih ureditvah (kapitalističnih, fevdalnih, sužnjelastniških) večidel temelji že na zapleteni razporeditvi interesov, ki jih imajo in se jih zavedajo podrejeni. Za vzdrževanje privolitve podrejenih ni ključna zamegljujoča moč ideologije, nezavedna inercija habitusa ali oblastna proizvodnja subjektov, čeprav to ne pomeni – kot tudi razložim – da ti mehanizmi (sploh habitus) ne obstajajo ali delujejo.

Download

Renewing Historical Materialism with Critical Realism

Talk at the Critical Political Economy Research Network conference in Ljubljana, May 2016.

Download

The Antinomies of Hegemony

Due to time constraints let me go straight to the point and begin with laying out the basic struc... more Due to time constraints let me go straight to the point and begin with laying out the basic structure of my presentation. What you won't get from me today is an exegetical lecture on what Gramsci actually said or who is the "true Gramsci". This is because I'm not an exegetical expert on Gramsci -but more importantly, it's because I don't think exegetical questions are all that important. Instead, I'd like to present two different, but equally prominent theoretical takes on one of his most celebrated concepts, the concept of hegemony.

Download

Historični materializem in neowebrovska historična sociologija

Prispevek na panelu o historičnem materializmu in ekonomskem redukcionizmu

Download

How is Class Struggle Possible? Against Althusserian Structuralism

Paper presented at HM London 2014

Download

Review: Against Democracy (Jason Brennan, 2016)

Everyone agrees democracy is good. Mainstream politicians regularly extol the virtues of popular ... more Everyone agrees democracy is good. Mainstream politicians regularly extol the virtues of popular sovereignty, the ordinary citizen thinks there are few institutions outside the private sphere where democratic control isn't a virtue, left-wing activists firmly argue that their contemporary call for socialism is uncompromisingly for "a democratic socialism", and even far-right populist leaders emphasize they are not against democracy per se, they only challenge the liberal version of it and propose an illiberal democratic system to take its place.

Download

Odziv na recenzijo Matije Jana

Tibor Rutar: Odziv na recenzijo Matije Jana (Družboslovne razprave, letn. 34, št. 87), Sodobni za... more

Download

Review: The Sources of Social Power (Michael Mann, 2012)

Download

Recenzija: Materialism (Terry Eagleton, 2017)

Danes je po presenetljivem mnenju nekaterih materializem v družboslovju vse prej kot ubadanje s t... more Danes je po presenetljivem mnenju nekaterih materializem v družboslovju vse prej kot ubadanje s tistimi deli ljudi, ki niso prvenstveno simbolne ali idejne narave in ki niso pretežno družbeno izgrajeni. Rečeno je, da materializem raziskovalca vodi preprosto k temu, da razume »družbene pojave kot družbene odnose«, in to v smislu, da se ti odnosi »pripenjajo na materialne nosilce«, najsplošneje seveda na človeško telo. Biti materialist torej pomeni pokazati, kako nekaj, kar ni družbeno, domnevno postane družbeno skozi proces označevanja ali katero od drugih oblik družbenega izgrajevanja. Biti materialist danes očitno pomeni biti družbeni konstrukcionist.

Download

The Specter of Materialism (Review Essay, "The Debate on Postcolonial Theory and the Specter of Capital")

Capital (PTSC) has generated a lot of scholarly discussion. A new volume, The Debate on Postcolon... more

Download

Review: The Failure of Capitalist Production (Andrew Kliman, 2012)

Download

Review: The Origin of Capitalism in England (Spencer Dimmock, 2014)

399 pages (ISBN: 9789004271098), 129.00 €.

Download

Recenzija: Kapital v 21. stoletju (Thomas Piketty, 2015)

Thomas Piketty: Kapital v 21. stoletju. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015. 768 strani (978-961-01... more

Download

Recenzija: Postcolonial Theory and the Specter of Capital (Vivek Chibber, 2013)

Vivek Chibber: Postcolonial Theory and the Specter of Capital. London: Verso, 2013. 320 strani (I... more Vivek Chibber: Postcolonial Theory and the Specter of Capital. London: Verso, 2013. 320 strani (ISBN: 9781844679768), 25,45 EUR Perry Anderson je v svoji oceni »zahodnega marksizma« leta 1976, skoraj v istem trenutku, kot je Louis Althusser pisal o »krizi marksizma« (1978), dejal (Anderson 1989 [1976]: 121): »/V/sak socialistični borec se sooča z istimi zagatami, ki se mu kažejo kot univerzalne težave. Videli smo že, kako številne in vztrajne so. Kaj je sestavna narava buržoazne demokracije? Kaj je funkcija in prihodnost nacionalne države? Kaj je dejanski značaj imperializma kot sistema? /…/ Seznam se nadaljuje in postaja ambicioznejši, dokler ne dosežemo vprašanja »Kakšna bi bila struktura resnične socialistične revolucije?« /…/ Zdi se, da je treba začeti s prvimi tremi.«

Download

The War on Women, Coercion, and Capitalism: From the Transition to Contemporary Times

In the first section of this paper I present the central arguments of Silvia Federici regarding t... more In the first section of this paper I present the central arguments of Silvia Federici regarding the connection between emerging capitalism and European witch-hunts. I show her main claim about capitalism causing witch-hunts to be unsustainable. In the second section I point out how a narrower definition of capitalism as market dependence doesn’t blind one to the many ways in which extra-economic, violent practices are either caused by capitalism or at least how they are able to coexist with it.

Download

A Marxian Farewell to "Market Socialism"

Unpublished paper

Download

Sociologija in filozofija Maxa Webra

Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! o... more Slavni sociolog in ekonomist Vilfredo Pareto je bil v osmrtnici socialističnega časnika Avanti! oklican za »buržoaznega Karla Marxa«. 1 Veliko bolj znano je, da je leta 1926 Albert Salomon s tem izrazom opisal še enega, nemara slavnejšega sociologa in ekonomista, Maxa Webra. 2 Izraz »buržoazni Marx« v Webrovem kontekstu sporoča vsaj dvoje. Prvič, Weber naj bi bil »buržoazni Marx«, ker je bil poleg mnogo drugih pomembnih intelektualnih vplivov na Webra -denimo Wilhelm Dilthey, Immanuel Kant in Heinrich Rickert -, eden najpomembnejših gotovo Marxov. Marxovi objekti preučevanja in raziskovalna vprašanja (kapitalizem, modernost, zgodovinski razvoj, družbena neenakost, razred) so bili v središču Webrovega preučevanja in celo nekateri Marxovi teoretski odgovori so se mu zdeli precej prepričljivi. Za Komunistični manifest je denimo dejal, da je »znanstveni dosežek najvišjega reda«. 3 Vendar drugič in pomembneje, Weber naj bi bil »buržoazni Marx«, ker je na nekatera ključna (Marxova) vprašanja odgovoril na precej drugačen, celo diametralno nasproten način. Najslavnejši primer slednjega je verjetno Webrovo delo Protestantska etika in duh kapitalizma, v katerem je skušal dopolniti -ali, po mnenju nekaterih, spodbiti -Marxovo razlago evropske tranzicije v kapitalizem. Če je v razlagi tranzicije Marx poudarjal neosebne, »materialne« dejavnike, kot je (če se ozremo k njegovi zgodnji, smithovski razlagi iz Nemške ideologije ali Komunističnega manifesta) strukturno protislovje med razvijajočimi se produktivnimi silami in stagnirajočimi produkcijskimi odnosi, je Weber poudarjal bolj »idejne« dejavnike, kot je psihološki vpliv protestantske etike, predvsem vpliv ideje predestinacije in asketizma na človeško racionalnost. V resnici nasprotje med Marxom in Webrom v tem kontekstu ni tako izrazito, kot se velikokrat trdi, saj Weber sam pri svoji razlagi tranzicije ni poudarjal zgolj omenjenih »idejnih« dejavnikov, marveč tudi ekonomske procese in mehanizme, ki niso zelo drugačni od Marxovih. Tako bi bilo verjetno ustrezneje reči, da je Weber skušal dopolniti Marxovo (Stanford: Stanford University Press, 2005), 157. razlago, ki je bila po njegovem mnenju enostranska, a (v tem omejenem smislu) še kar ustrezna. Kakorkoli že, v luči sodobnih raziskav 4 na tem področju je pomembneje, da Webrovo (pa tudi zgodnjo Marxovo) razlago tranzicije bremeni več resnih empiričnih in teoretskih težav, ki so med drugim povezane z njegovim evropocentrizmom, teleološkim pojmovanjem zgodovinskega razvoja in nadzgodovinsko definicijo kapitalizma; a to nas na tem mestu zaradi prostorskih omejitev ne bo podrobneje zanimalo. 5 Čeprav je seveda res, da je bil Marx eden najpomembnejših vplivov na Webra v obeh omenjenih smislih (pozitivnem in negativnem), z oznako »buržoazni Marx« zgrešimo še en izrazito pomemben intelektualni vpliv na Webra -Friedricha Nietzscheja. 6 Nietzschejev vpliv je vsaj implicitno prisoten v skoraj vseh Webrovih delih in v več glavnih Webrovih temah/pojmih. Tik pred smrtjo naj bi Weber sam naznanil, da lahko [i]skrenost sodobnega družboslovca, še posebej filozofa, […] merimo po njegovem [sic] odnosu do Nietzscheja in Marxa. Kdorkoli ne prizna, da zajeten del njegovega lastnega dela ne bi mogel nastati v odsotnosti Nietzschejevega in Marxovega dela, zgolj slepi samega sebe in druge. Svet, v katerem danes duhovno in intelektualno živimo, sta močno oblikovala Marx in Nietzsche. 7 Nietzschejev vpliv na Webra je večplasten, vendar se verjetno najvidneje kaže v Webrovem slavnem »normativnem iracionalizmu«, kot mu pravi Anthony Giddens, in povezanih idejah, ki jih obravnavamo v naslednjem razdelku, ter njegovi nietzschejevski filozofski antropologiji. Najprej se bomo lotili prvih, nato druge. 6 Zgrešimo tudi dejstvo, da je Webrovo raziskovanje in poznavanje predkapitalističnih družb precej širše od Marxovega. 7 Weber v Wilhelm Hennis, Max Weber. Essays in Reconstruction (London: Allen & Unwin, 1988), 146. značilne za vsakršne idealnotipske kategorije. 14 Vendar to ni tako pomembno. Pomembneje je, da Weber zaradi svojega absolutnega ločevanja med dejstvi in vrednotami oziroma, natančneje, normativnega iracionalizma ustvari tipologijo človeškega delovanja, ki je -tudi če imamo v mislih njeno idealnotipsko naravo -izrazito problematična. Prvič in zgolj mimogrede, po Webru se prava racionalnost (instrumentalna in vrednotna) izključuje s človeškim delovanjem, na katerega vplivajo čustva. Čustva po Webru ne morejo biti racionalna, niti ne morejo biti vsaj skladna z racionalnostjo, marveč jo nujno spodjedajo. Bolj ko na delovanje vplivajo čustva, manj je delovanje racionalno. Kot pravi sam: »vse neracionalne, čustveno določene sestavine obnašanja [so] … odkloni od pojmovno čistega tipa racionalnega delovanja.« 15 Vendar danes celo ekonomisti na področju teorije iger in racionalne izbire -dveh področjih, ki sta dolgo utrjevali omenjeni mit o racionalnosti in čustvih -ugotavljajo, da se čustva in racionalnost velikokrat ne izključujejo in se, ravno obratno, mnogokrat dopolnjujejo in tesno stapljajo. 16

Download

Roy Bhaskar in zgodnji kritični realizem

Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega r... more Na današnji dan leta 1944 se je rodil Roy Bhaskar, britanski filozof in utemeljitelj kritičnega realizma. Kritični realizem je filozofija znanosti in družbe, ki je danes poznana v mnogo različicah -med katerimi je nekaj precej nenavadnih in neproduktivnih -, vendar pa sta dve zgodnji Bhaskarjevi deli, A Realist Theory of Science (1975) in The Possibility of Naturalism (1979), neodvisni od kasnejših razvojev in še danes izrazito pomembni. Bhaskar je v prvem delu predstavil imanentno kritiko empiristične (natančneje, humeovske) ontologije in epistemologije ter na podlagi nje razvil alternativno, realistično ontologijo in epistemologijo, ki v nekaterih temeljnih vidikih izhaja iz Marxovih in Althusserjevih poudarkov. Ta t. i. transcendentalni realizem je stal na treh stebrih, ki so bili v nasprotju z empirizmom in logičnim pozitivizmom na eni strani ter (delno) s postpozitivizmom Thomasa Kuhna, Paula Feyerabenda in Karla Popperja na drugi. Trije stebri Bhaskarjevega filozofskega realizma so: ontološki realizem, epistemična relativnost in presojevalna racionalnost. V drugem delu je svoj transcendentalni realizem apliciral na družboslovje (to aplikacijo je imenoval kritični naturalizem) in pri tem zavrnil tako bolj hermenevtične, interpretativne sociološke pristope kot tudi bolj strukturalistične teorije. Njegova kritika obeh strani se je kazala v pazljivem premoščanju mnogo klasičnih socioloških dihotomij, denimo med posameznikom in strukturo, individualizmom in holizmom, subjektivnim in objektivnim, interpretativnim razumevanjem (Verstehen) in vzročno razlago (Erklären), družbo in naravo, vrednotami in dejstvi, čustvi in razumom, normami in interesi. Z ontološkim realizmom Bhaskar ne misli zgolj banalne ontološke teze, da naravni (in v posebnem smislu tudi družbeni) svet obstaja neodvisno od idej in delovanj ljudi. Poleg tega misli predvsem dvoje. Prvič, da je svet ontološko razslojen, sestavljen iz treh slojevrealnega, dejanskega in empiričnega -, pri čemer je sloj empiričnega sloj človeških izkušenj dogodkov, sloj dejanskega sloj opaženih in neopaženih dogodkov, sloj realnega pa sloj vzročnih mehanizmov ali zmožnosti, ki jih imajo objekti in ki lahko povzročijo določen niz dogodkov. Drugič in povezano, po Bhaskarju in v nasprotju s humeovskim empirizmom vzročni zakoni niso prvenstveno zaporedja (opaženih) dogodkov, tj. »konstantne konjunkcije«, marveč se nanašajo bolj na vzročne zmožnosti, ki jih posedujejo (pogosto empirično nezaznavni) objekti. Te vzročne zmožnosti so lahko aktivirane ali pač ne (odvisno od prisotnosti in delovanja spet drugih vzročnih zmožnosti) in če so aktivirane, lahko proizvedejo konstantno konjunkcijo dogodkov ali pač ne (spet odvisno od prisotnosti in delovanja ostalih vzročnih zmožnosti). Bhaskar to tezo ontološke razslojenosti in svoje pojmovanje vzročnosti razvije prek imanentne kritike empirizma. To pomeni, da Bhaskar sprejme empiristično tezo, češ da so znanstveni eksperimenti možni, smiselni in da delujejo, in se vpraša, ali je empirizem skladen s svojim lastnim opisom eksperimentov. Očitno je, da ni, saj če so vzročni zakoni zgolj konstantne konjunkcije dogodkov, lahko rečemo zgolj dvoje in oboje je v nasprotju z dejstvom znanstvenega eksperimentiranja. Prvič, rečemo lahko, da so konstantne konjunkcije prisotne vselej -tudi v odprtem sistemu. V tem primeru je eksperimentalno zaprtje odprtega sistema odveč, saj sloj empiričnega in realnega sovpadata. Drugič, rečemo lahko, da so konstantne konjunkcije prisotne zgolj v zaprtem, eksperimentalnem sistemu, izven njega pa jih običajno ni. To sicer drži -od tod sploh smiselnost eksperimentalnega zaprtja v znanosti -, vendar če imajo empiristi prav in vzročni zakoni zadevajo zgolj konstantne konjunkcije, to pomeni, da v eksperimentu najdena vzročna povezava ne obstaja tudi izven eksperimenta. V tem primeru so eksperimenti nesmiselni, saj ne razkrivajo ničesar o svetu onkraj njih. Empiristična in tudi splošnejša ideja znanosti, da so eksperimenti smiselni, lahko preživi zgolj, če zavrnemo empiristično pojmovanje vzročnih zakonov. Predpostaviti moramo, da obstaja razlika med konstantno konjunkcijo dogodkov, ki jo je s svojim posegom v svet proizvedel eksperimentator, in vzročnimi zmožnostmi objektov, ki obstajajo in lahko delujejo neodvisno od eksperimentalnega okolja in (empirično zaznanih) konstantnih konjunkcij. Vzročnost ima prej opraviti z vzročnimi mehanizmi, njihovimi zmožnostmi in tendencami kot pa s konstantnimi konjunkcijami dogodkov. Epistemična relativnost je povsem običajna postpozitivistična ideja, da lahko ljudje svet opišejo na kakršenkoli (ne le en) način, da kognitivni dostop do sveta ni neposreden, marveč je vedno posredovan s teorijami, diskurzi, interesi, izkušnjami ipd., in da znanje ni rezultat pasivnih empiričnih vtisov, ki jih svet domnevno vsiljuje ljudem, marveč je rezultat dejavnega človeškega poseganja v svet in vključuje tudi ali celo predvsem pojmovno delo -obdelovanje obstoječih idej. Najpomembnejši implikaciji sta, da je znanost zmotljiva in probabilistična, torej da se zaradi razkoraka med subjektom in objektom s trditvami in teorijami vedno lahko motimo o pravi naravi resničnosti ter da je absolutna resnica, če to sploh kaj pomeni, nedosegljiva. Te ideje, ki so jih že pred Bhaskarjem predstavili Gaston Bachelard, Althusser, Kuhn, Popper in mnogi drugi, so bile marsikdaj predstavljene na dvoumen način, še bolj pogosto pa so bile interpretirane na različne načine -zmernejše in radikalnejše. Kuhnova Struktura znanstvenih revolucij denimo že sama po sebi poleg zmernejših različic vsebuje tudi radikalnejše različice nekaterih izmed omenjenih idej, zaradi česar so bili Popper, Imre Lakatos in drugi zelo kritični do Kuhna, Kuhn pa je v odzivu na kritike priznal, da je bil ponekod dvoumen, in se denimo izrecno odrekel radikalni interpretaciji svoje teze o nesoizmerljivosti znanstvenih teorij. Zato Bhaskarjev kritični realizem poleg epistemične relativnosti izrecno poudarja t. i. presojevalno racionalnost (v nasprotju s presojevalnim relativizmom). Presojevalna racionalnost ni v nasprotju z epistemično relativnostjo -tj. tezo o posrednem kognitivnem dostopu do sveta, možnosti mnogih opisov, zmotljivosti in probabilističnosti -, zavrača pa radikalnejše postpozitivistične ideje, češ da je kognitivni dostop do realnega sveta (»sveta na sebi« za razliko od »sveta v mislih«) popolnoma nemogoč; da je znanstveno odločanje med različnimi teorijami popolnoma določeno z družbenimi interesi in estetskimi ideali; da je spoznavni proces popolnoma določen s teoretskimi predpostavkami in da so zato tekmujoče znanstvene teorije absolutno nesoizmerljive in samopotrjujoče, ipd. Z drugimi besedami, presojevalna racionalnost pomeni, da kritični realizem vztraja z idejo, da čeprav razvoj znanosti ni strogo enosmeren in neodvisen od družbenih vplivov, znanost lahko napreduje in tudi dejansko napreduje (in to ne da bi nujno pokopala popolnoma vse, kar so razkrivale predhodne, »stare« teorije); pomeni, da čeprav izbira med različnimi teorijami ni izključno racionalen in nezmotljiv postopek, tudi ni povsem naključen in nepovezan z dejanskimi odlikami različnih teorij; pomeni, da čeprav lahko svet opišemo na kakršenkoli način, obstajajo načini, ki so dlje od resnice, in načini, ki so ji precej bližje. Kritični realizem ali, natančneje, transcendentalni realizem kot skupek ontološkega realizma, epistemične relativnosti in presojevalne racionalnosti je, kot že omenjeno, Bhaskar v svojem drugem delu apliciral na družboslovje. Ta projekt -kritika metodološkega individualizma in holizma, hermenevtike in strukturalizma, sociološkega pozitivizma in postmodernizma -so nadaljevali in nadgrajevali mnogi drugi kritični realisti, denimo idr. -2 je bilo vsaj troje. Prvič, kritičnorealistično pojmovanje vzročnosti, ki razrešuje lažno dilemo med pozitivistično sociološko vzročnostjo, ki govori o neobstoječih nomoloških-deduktivnih družbenih zakonih, in antinaturalistično, interpretativno sociologijo, ki povsem loči naravoslovje od družboslovja (naravoslovje prepusti pozitivistom, družboslovje pa obsodi na idiografsko opisovanje in interpretacijo, namesto vzročnega razlaganja). Res je, da družboslovne discipline za razliko od (skoraj vseh) naravoslovnih ne morejo doseči eksperimentalnega zaprtja in da nimajo dostopa do konstantnih konjunkcij, vendar ker vzročnost ni prvenstveno stvar konstantnih konjunkcij, to ne pomeni nujno, da se mora družboslovje odreči vzročnim razlagam. Pomeni le, da je družboslovje epistemično manj trdno kot naravoslovje, saj za razliko od slednjega vedno deluje v odprtem sistemu, kjer naenkrat medsebojno učinkuje mnogo vzročnih mehanizmov in kjer zato povsem jasne konstantne konjunkcije skoraj nikoli ne obstajajo ali pa niso dober vodič po naravi in delovanju vzročnih mehanizmov. Drugič in povezano, šibki neoaristotelovski moralni realizem, ki ga podpira večina kritičnih realistov z zgodnjim Bhaskarjem na čelu, je razrešil lažno dilemo med webrovskomarksističnim »znanstvenim« družboslovjem, ki v (pozitivističnem) imenu objektivnosti zavrača vrednote in etične sodbe, in »humanističnim« družboslovjem, ki v imenu kritike pozitivizma zavrača ideal znanstvene objektivnosti. Ker ni nikakršnega radikalnega ontološkega prepada med dejstvi in vrednotami, čeprav seveda obstaja (premostljiva) razlika med tema kategorijama, tudi znanstvena objektivnost ni nujno v nasprotju z etiko. Tretjič, temeljen pomen ima kritičnorealistična teza o ontološki emergenci, ki razrešuje lažno dilemo med pozitivističnim redukcionizmom družbe na posameznike ali biologijo in postmodernističnim redukcionizmom posameznikov na družbo ali diskurz, ne da bi zapadla v kartezijanski dualizem. (Kritični realizem ima monistično, materialistično ontologijo, ki pa ni Giddensovo strukturacijsko teorijo in Bourdieujev pojem habitusa, če je interpretiran na holističen način. Subjekt in struktura sta nereduktibilna, a tudi ne dualistična, vzročna mehanizma, ki skozi čas...

Download

Intervju iz Novosti

Tibor Rutar: Pikettyjevo poznavanje Marxa je jadno Iako je njegov 'Kapital u 21. stoljeću' uglavn... more Tibor Rutar: Pikettyjevo poznavanje Marxa je jadno Iako je njegov 'Kapital u 21. stoljeću' uglavnom puno više u dodiru s historijom od neoklasične ekonomije, Piketty svejedno nije učinio revolucionarni napredak kakav smo možda očekivali. Nije uistinu uspio teorijski prepoznati i zahvatiti duboke povijesne promjene Sredinom prosinca u ljubljanskom je Cankarjevom domu u organizaciji Instituta za radničke studije održan skup 'Čitati Kapital u 21. stoljeću': u kontekstu objavljivanja dviju knjiga Thomasa Pikettyja na slovenskom ('Kapital 21. stoljeća' izdala je Mladinska knjiga, a 'Ekonomiju nejednakosti' Sophia), na skupu su pred punom dvoranom govorili Miha Andrič, Rastko Močnik, Tibor Rutar i Rok Kogej, a moderirao ga je Sašo Furlan. Tom je prilikom predstavljen i mrežni portal posvećen temi društvene nejednakosti (koji održava aktivistička grupa Danas je novi dan u suradnji sa Centrom za društvenu aktivaciju Instituta za radničke studije), ali i zbornik jednaka naziva kao i skup (uredio ga je Rok Kogej, a autori tekstova su

Download

Seminar o historičnem materializmu

Download

Uvod v historično sociologijo

Zgradba predmeta:

Download

Izvori kapitalistične modernosti, družbeni razvoj in geopolitika

Download

Tibor Rutar

Uploads

Books by Tibor Rutar

Papers by Tibor Rutar

Log In