Sociologija

Razvoj ideje in stvarno oblikovanje Afriške unije V svoji diplomski nalogi sem se osredotočila na nastanek in razvoj Afriške unije, ki je nastala julija 2002. Kot transnacionalna skupnost afriškega kontinenta ima pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju celine in afriških držav. V zgodovinskem delu diplomske naloge sem se ukvarjala z obdobjem kolonizacije in s posledicami, ki jo je le-ta pustila na ljudeh in na afriških državah. Nato sem predstavila pomembne Vseafriške kongrese, ki so pripeljali do ustanovitve Organizacije Afriške enotnosti. Le-to je zaradi svojega neučinkovitega reševanja problemov, nasledila Afriška unija. V nadaljevanju dela sem predstavila delovanje Afriške unije in njenih organov ter s pomočjo drugih avtorjev ocenila, ali je bilo njihovo delovanje uspešno. V sociološkem delu diplomske naloge sem predstavila probleme, s katerimi se srečuje Afriška unija in s pomočjo avtorjev ugotavljala, ali je bila pri reševanju le-teh uspešna. Osredotočila sem se tudi na mednarodno sodelovanje Afriške unije in njenih mednarodnih partnerjev, ki so Evropska unija, Kitajska in Združeni narodi. Nato sem opisala cilje in načrte Afriške unije do leta 2063. V zaključku diplomske naloge pa sem predstavila svoje glavne ugotovitve.

Začetki gibanja neuvrščenih segajo v leto 1961, tistega leta se je namreč v Beogradu odvila prva konferenca gibanja. Veliko vlogo pri nastanku organizacije so imeli Tito, Naser, Nkrumah, Nehru in Sukarno, želeli so ustanoviti gibanje, ki se ne bi blokovsko opredeljevalo, temveč bi stalo na svojih političnih temeljih. Cilji gibanja so bili predvsem gospodarske narave, saj so bile članice predvsem države iz tretjega sveta, ki pa so želele postati del mednarodnega političnega sistema, preko katerega bi sprejemale pomembne politične odločitve. Kljub proti-blokovski usmeritvi gibanja so v gibanje prodrli nazori Sovjetske zveze in ZDA njuni konflikti pa so se prenesli na države članice. Spori so se zaradi drugačne gospodarske usmeritve pojavili tudi med zagovornico neuvrščenosti Jugoslavijo in med zagovornico sovjetskih nazorov - Kubo. Obe državi sta imeli željo po prevladi nad gibanjem, saj sta neuvrščene želeli približati svojim nazorom. Kuba je želela, da se gibanje poveže s Sovjetsko ...

Angleško zavzetje irskega otoka in kasnejša reformacija sta ključna dogodka, ki sta povzročila trajno delitev prebivalcev otoka, ki je vidna še danes. Prebivalstvo je kljub končanem severnoirskem konfliktu razdeljeno na unioniste, protestantske Angleže ter na republikanske katoliške Irce. Kljub temu pa lahko na Severnem Irskem opazimotendence večanja števila prebivalstva, ki sebe opredeljuje kot Severne Irce, kar v tako razdeljeni državi predstavlja upanje za vzpostavitev skupne identitete. Da je severnoirska družba razdeljena, je razvidno tudi v vsakdanjem življenju: obe skupnosti v nekaterih okrajih še vedno ločujejo mirovni zidovi, otroci obiskujejo šole in obšolske dejavnosti glede na versko pripadnost. Tako so lahko interakcije med pripadniki obeh skupnosti zelo omejene. Tradicionalna razdeljenost družbe je vidna tudi na političnem področju, saj imata največjo volilno podporo ravno unionistična DUP in republikanska Sinn Féin, ki seveda predstavljata in zagovarjata svojo volilno...

The concept of knowledge society or, better, knowledge economy was initially developed in the USA in the 1960s, but it has also been gaining considerable momentum in the past two decades in Europe. Proponents of the knowledge driven economy, in which knowledge becomes the main productive resource, claim their idea represents a veritable shift to a new phase of capitalist accumulation, where the old problems of chronic unemployment, material scarcity and competitive disadvantage are solved. In the article we show that the claims of these ideologues are (a) misleading, and (b) that the mechanisms required for the implementation of such a society have detrimental consequences on the functioning and the role of education and knowledge. The knowledge society is not a new, qualitatively different phase of capitalism, where systemic crises are eradicated, however it is a society in which educational and research activities are implicitly and explicitly subjugated to the requirements of a flexible labour market and the global competitive struggle. In other words, the once universally accessible schooling and nonmarket scientific research are restructured in such a way that they serve the imperative of production for the sake of profit, not the maxim of production for the sake of satisfying societal needs.

Raziskovanje ideologije je izrazito zapleteno početje, saj je ideologija večplasten pojav, s katerim se ukvarja mnogo družboslovnih paradigem na zelo različne, včasih primerljive, drugič neprimerljive načine. Kaj točno je ideologija? Kakšna, če sploh kakšna, je razlika med ideologijo in znanostjo? Kako in zakaj ideologija deluje -zakaj deluje določena ideologija in ne druga? V tem kratkem prispevku bom predstavil zgolj dva klasična marksistična pristopa k razmišljanju o ideologiji, ki se ideologije lotita na dva različna načina in zato vodita do različnih političnih sklepov, katerih pomembnosti (ali nevarnosti) ne smemo spregledati. 1

Vivek Chibber: Postcolonial Theory and the Specter of Capital. London: Verso, 2013. 320 strani (ISBN: 9781844679768), 25,45 EUR Perry Anderson je v svoji oceni »zahodnega marksizma« leta 1976, skoraj v istem trenutku, kot je Louis Althusser pisal o »krizi marksizma« (1978), dejal (Anderson 1989 [1976]: 121): »/V/sak socialistični borec se sooča z istimi zagatami, ki se mu kažejo kot univerzalne težave. Videli smo že, kako številne in vztrajne so. Kaj je sestavna narava buržoazne demokracije? Kaj je funkcija in prihodnost nacionalne države? Kaj je dejanski značaj imperializma kot sistema? /…/ Seznam se nadaljuje in postaja ambicioznejši, dokler ne dosežemo vprašanja »Kakšna bi bila struktura resnične socialistične revolucije?« /…/ Zdi se, da je treba začeti s prvimi tremi.«

Kazalo Uvod �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������6 Notica o avtorjih ��������������������������������������������������������������������������������������������8 Kapital (zatajil je zdaj) �������������������������������������������������������������������������������10 Aberto Toscano prevedel Tibor Rutar Kje v Pikettyjevi zgodovinski ekonomiji je zgodovina? ����������������������24 Tibor Rutar Na mejah neoklasične ekonomije ������������������������������������������������������������40 Sašo Furlan Evropska unija in družbene neenakosti ������������������������������������������������54 Ana Podvršič O Tomu Pikhottu in njegovih treh predlogih za reševanje kapitalizma ����������������������������������������������������������������������������70 Anej Korsika 6 Uvod Začnimo s priznanjem� Naslov zbornika, ki ga držite v rokah, se lahko bere zavajajoče in celo pretenciozno� Brati Kapital v 21. stoletju Furlana, Korsike, Podvršič, Rutarja in Toscana seveda ni Brati Kapital Althusserja, Balibarja,