Pojdi na vsebino

Cerera (pritlikavi planet)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cerera ⚳
Slika, ki jo je posnela sonda Dawn ob obisku Cerere, 2015
Odkritje
OdkriteljGiuseppe Piazzi
Datum odkritja1. januar 1801
Oznake
Oznaka MPC1 Cerera
A899 OF; 1943 XB
pritlikavi planet
glavni pas
Značilnosti tira
Epoha: 26. november 2005
(JD 2453700.5)[1]
Odsončje447.838.164 km
(2,987 a.e.)
Prisončje381.419.582 km
(2,544 a.e.)
414.703.838 km
(2,766 a.e.)
Izsrednost0,080
1679,819 d (4,599 a)
17,882 km/s
108,509°
Naklon tira10,587°
80,410°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti975×909 km[2]
Masa9,46±0,04×1020 kg [3][4]
Srednja gostota
2,08 g/cm³[2]
0,27 m/s²
0,51 km/s
Siderska vrtilna doba
0,3781 d (9,074 h)[5]
Albedo0,113 (geometrični v V-pasu)[6]
Površinska temp. min srednja max
Kelvin ~167 K[8] 239 K[8]
Spektralni tip
G[7]
3,34[6]

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol: ⚳)[9] je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu. 1. januarja 1801 jo je odkril Giuseppe Piazzi,[10] in ga poimenoval po rimski boginji Cereri – boginji rastočih rastlin, žetve in materinske ljubezni.

S premerom približno 950 km je Cerera daleč največje in najmasivnejše telo v asteroidnem pasu in vsebuje približno tretjino celotne mase pasu. Nedavna opazovanja so pokazala, da je v nasprotju z nepravilnimi oblikami manjših teles z manjšo težnostjo oblikovana kroglasto. Kadar je nasvetlejša, je le malenkost pretemna, da bi se jo lahko videlo s prostim očesom.[11]

Razvrstitev Cerere se je s časom spreminjala. Ko so jo odkrili, so jo označili za planet, vendar so kmalu ugotovili, da gre le za eno od mnogih podobnih teles. Zato je bila Cerera nadaljnjih 150 let označena kot asteroid. Kot prvo tako odkrito telo je po sodobnem sistemu poimenovanja asteroidov pred imenom dobila številko 1. Po odkritju čezneptunskega telesa Eride (tedaj še z začasnim imenom 2003 UB313) je Mednarodna astronomska zveza predlagala, da se Cereri skupaj s Plutonovo luno Haron in 2003 UB313 podeli status planeta. Ta predlog ni doživel zadostne podpore, zato pa so 24. avgusta 2006 tako kot tudi Plutonu in Eridi tudi Cereri podelili status pritlikavega planeta.

Raziskave

[uredi | uredi kodo]

Vesoljski teleskop Hubble je v letih 2003 in 2004 posnel fotografije Cerere v vidnem spektru z ločljivostjo 30 km.[12] Leta 2014 so infrardeči posnetki Vesoljskega teleskopa Herschel razkrili, da ima atmosfero z vodno paro.[13]

27. septembra 2007 je ameriška vesoljska agencija NASA izstrelila vesoljsko sondo Dawn z nalogo raziskati Cerero in Vesto. Sonda se je 6. marca 2015 vtirila v Cererin tir in pričela z raziskavami površine.[14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Bowell (2003).
  2. 2,0 2,1 Thomas; idr. (2005).
  3. Pitjeva (2005).
  4. Britt idr. (2002), str. 488.
  5. Harris; Warner; Pravec (2006).
  6. 6,0 6,1 Tedesco idr. (2004).
  7. Neese (2005).
  8. 8,0 8,1 Saint-Pé; Combes; Rigaut (1993).
  9. JPL/NASA (22. april 2015). »What is a Dwarf Planet?«. Jet Propulsion Laboratory. Pridobljeno 19. januarja 2022.
  10. Piazzi (1801).
  11. Hamilton (2009).
  12. Li; McFadden; Parker (2006).
  13. »Water Detected on Dwarf Planet Ceres« (v angleščini). Science.nasa.gov. Pridobljeno 24. januarja 2014.
  14. Rayman (2015).

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]